Delovnopravna zaščita žvižgačev v Republiki Sloveniji v luči Direktive EU o žvižgačihKržan, Patricija (Avtor) Senčur Peček, Darja (Mentor) žvižgačižvižgaštvopostopek prijavezaščitaprepoved povračilnih ukrepovzaščita identitete žvižgačevŽvižgači imajo ključno vlogo pri odkrivanju kršitev, ki lahko ogrožajo javni interes in nasploh vladavino prava, vendar jih lahko neučinkovita in razdrobljena zaščita pred povračilnimi ukrepi odvrača od razkrivanja nepravilnosti. Direktiva EU o žvižgačih z vzpostavitvijo močnih minimalnih standardov poskuša poenotiti do sedaj razdrobljeno in neenakomerno zaščito žvižgačev v EU, vendar pa velja le za prijave oziroma razkritja kršitev določenih področij prava EU. V Republiki Sloveniji je zaščita žvižgačev razdrobljena v različnih področnih zakonih, ki v različnem obsegu žvižgačem zagotavljajo zaščito pred povračilnimi ukrepi, ki so najpogosteje delovnopravne narave in spreminjajo delovnopravni status žvižgača. Slovenska delovnopravna zakonodaja trenutno ne ureja vprašanja zaščite žvižgačev, ugotavljamo pa, da se lahko žvižgači kljub temu sklicujejo na nekatere institute, katerih namen je varstvo delavcev pred nedopustnimi ravnanji delodajalca. Ugotavljamo, da s trenutno ureditvijo ni dosežen poglavitni cilj zaščite žvižgačev, to je spodbujati razkrivanje nezakonitih, neetičnih in nevarnih dejavnosti, s čimer se omogoča odprava posledic kršitev in preprečevanje prihodnjih kršitev. Zato se zavzemamo za sprejem specialnega predpisa, s katerimi bi se v nacionalni pravni red prenesla Direktiva EU o žvižgačih, hkrati pa naj se zaščita razširi tudi na osebe, ki prijavijo kršitve domačega prava. Menimo, da je poleg tega potrebna dopolnitev delovnopravne zakonodaje, s čimer bi se okrepila delovnopravna zaščita žvižgačev.[P. Kržan]20212021-09-10 11:49:45Magistrsko delo/naloga80390sl