Vloga psihološke prožnosti in socialne opore pri učinku pandemije covid-19 na duševno zdravje in blagostanje zaposlenih v zdravstvenih institucijahSubašič, Tadeja (Avtor) Kozina, Ana (Mentor) pandemija COVID-19zaposleni v zdravstvenih institucijahduševno zdravjepsihološka prožnostsocialna oporaPojav pandemije COVID-19 je za seboj prinesel številne negativne posledice, med drugim tudi precej ogrozil duševno zdravje zaposlenih v zdravstvenih institucijah, ki so med najbolj izpostavljenimi. Duševno zdravje predstavlja eno ključnih komponent zdravja na splošno. Namen naše raziskave je bil preučiti učinek pandemije COVID-19 na duševno zdravje zaposlenih v zdravstvenih institucijah ter preveriti povezavo psihološke prožnosti in socialne opore s psihološkimi simptomi. Vzorec je zajemal 154 zaposlenih v zdravstvenih institucijah po Sloveniji. Merska baterija je vsebovala štiri merske instrumente (DASS-21, WHO (5), CD-RISC in SSQ-6). Rezultati so pokazali, da v času pandemije COVID-19 pri zaposlenih v zdravstvenih institucijah prihaja do povečane prisotnosti simptomov depresivnosti, anksioznosti in stresa, ki pa se prav tako kot doživljanje blagostanja med spoloma ne razlikujejo pomembno. Strah pred okužbo in obseg dela sta se izkazala za pomembna napovednika depresivnosti, anksioznosti, stresa in blagostanja zaposlenih v zdravstvenih institucijah v času pandemije COVID-19, medtem ko stik z okuženimi pacienti ne predstavlja dejavnika tveganja. Psihološka prožnost se pomembno negativno povezuje z depresivnostjo, anksioznostjo in stresom ter pozitivno z blagostanjem, socialna opora pa le delno. Doživljanje blagostanja s simptomi depresivnosti, anksioznosti in stresa močno negativno korelira.[T. Subašič]20212021-09-13 19:17:39Magistrsko delo/naloga80446sl