<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=80451"><dc:title>Določevanje in  izboljševanje  indeksa  operabilnosti za  proces  hidrodealkilacije  toluena</dc:title><dc:creator>Škof,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nemet,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bogataj,	Miloš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Indeks operabilnosti</dc:subject><dc:subject>Aspen Plus</dc:subject><dc:subject>hidrodealkilacija toluena</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je prikazana študija indeksa operabilnosti, za katero menimo, da lahko postane integralni del metod uporabljenih za načrtovanje učinkovitejših procesov. Cilj dela je bil, določiti indeks operabilnosti (OCI) za vsako enoto posebej in tudi za celoten proces z namenom izboljšanja OCI.
Na osnovi računalniških simulacij procesa hidrodealkilacije toluena (HDA) smo pridobili obratovalne parametre procesa pri velikem razponu vhodnih parametrov. Te smo nato grafično analizirali v programu Microsoft Excel in določili indeks operabilnosti. Z občutljivostno analizo procesa, pri kateri smo opazovali spremembo koncentracije benzena na iztoku v odvisnosti od dolžine reaktorja in števila destilacijskih stopenj, smo izbrali nov tip reaktorja in separatorja z namenom izboljšanja OCI.
Rezultati so pokazali, da smo s spremembo reaktorja izboljšali OCI. Sprememba separatorja pa ni imela vpliva na OCI. Iz tega smo razbrali, da bi za postavitev procesa HDA izbrali drugi reaktor in cenejšo verzijo separatorja, saj slednji nima vpliva na OCI.</dc:description><dc:publisher>[B. Škof]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-13 23:03:59</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>80451</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>