<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=80472"><dc:title>Samozaščita uporabnikov družbenih omrežij pred kibernetskim nadlegovanjem</dc:title><dc:creator>Peternel,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prislan Mihelič,	Kaja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihelič,	Anže	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>kibernetsko nadlegovanje</dc:subject><dc:subject>samozaščita</dc:subject><dc:subject>teorija rutinskih dejavnosti</dc:subject><dc:subject>družbeno omrežje</dc:subject><dc:description>Družbena omrežja postajajo vedno bolj razširjena oblika komunikacije in interakcije z drugimi ljudmi, predvsem med mlajšo populacijo. Četudi imajo družbena omrežja za uporabnike številne koristi, pa lahko pri njihovi uporabi pride do viktimizacije z različnimi oblikami kibernetske kriminalitete, kot je kibernetsko nadlegovanje. Skladno s tem je pomembno, da se krepi preventivno ukrepanje, ki vključuje uporabo različnih samozaščitnih ukrepov ter zavedanje uporabnikov, katera dejanja so potencialno nevarna in lahko prispevajo k temu, da se znajdejo v položaju žrtve. V diplomskem delu smo raziskali kibernetsko nadlegovanje z vidika teorije rutinskih dejavnosti. Na tej osnovi smo oblikovali raziskavo in pri tem ugotavljali, kakšne navade imajo uporabniki družbenih omrežij na spletu ter njihovo samozaščito pred kibernetskim nadlegovanjem. Ugotavljali smo tudi, kako zaznavajo motivacijo storilcev, viktimizacijo s kibernetskim nadlegovanjem in kakšno vlogo imajo elementi teorije rutinskih dejavnosti z vidika samoporočane viktimizacije. Vlogo teorije rutinskih dejavnosti in njenih elementov smo preverjali s samonaznanjenim vedenjem na spletu in razlikah glede na to, ali so respondenti bili žrtve kibernetskega nadlegovanja ali ne. Raziskavo smo izvedli v obliki spletne ankete, ki jo je izpolnilo 150 respondentov, povezavo do ankete pa smo delili na družbenih omrežjih. Rezultati so pokazali dokaj pozitivne ugotovitve glede uporabe samozaščitnih ukrepov na družbenih omrežjih in da viktimizacija s kibernetskim nadlegovanjem ni pogosta. Najpomembnejša razlika med respondenti, ki so že bili žrtve kibernetskega nadlegovanja, in tistimi, ki niso bili, je ta, da žrtve delijo več osebnih podatkov na družbenih omrežjih. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da se respondenti zavedajo nevarnosti kibernetskega nadlegovanja in skladno s tem pri uporabi družbenih omrežij delujejo preventivno.</dc:description><dc:publisher>[N. Peternel]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-14 15:24:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>80472</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>