<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=80539"><dc:title>Kamišibaj - malo papirnatno gledališče kot sredstvo za spodbujanje ustvarjalnega izražanja in sproščenega pripovedovanja v drugem starostnem obdobju</dc:title><dc:creator>Horvat Kežmah,	Lorena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šinko,	Sabina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Haramija,	Dragica	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Kamišibaj</dc:subject><dc:subject>poustvarjanje otrok</dc:subject><dc:subject>zgodovinski razvoj</dc:subject><dc:subject>ljudska pripovedka</dc:subject><dc:subject>Prekmurje.</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo z naslovom Kamišibaj – malo papirnatno gledališče kot sredstvo za spodbujane ustvarjalnega izražanja in sproščenega pripovedovanja v drugem starostnem obdobju je zgrajeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu so zapisane temeljne značilnosti kamišibaja, zgodovinski razvoj na Japonskem in na Slovenskem, značilnosti kamišibajkarja ob njem in pripovedovanje z vrtčevskimi otroki. Namen je bil otroke seznaniti s kamišibajem, predstaviti njegove značilnosti preko pripovedovanja in poustvarjanje svojega lastnega kamišibaja ter spodbuditi pripovedovanja ob njem.  S pomočjo teoretičnega znanja je bil izdelan avtorski kamišibaj, ki je bil predstavljen otrokom v vrtcu. Za obravnavo je bila izbrana ljudska pripovedka, ki izvira iz Prekmurja. Podane so bile značilnosti pripovedk in pravljic, zgodovinski pregled Prekmurja v tistem času in podrobnejšo analizo pripovedke. Najpomembnejši zbiratelj tistega časa je bil učitelj Jurij Kontler, ki je zbral več kot 50 ljudskih pravljic in pripovedk. Za ustvarjalni svet kamišibaja je bila izbrana pripovedka z naslovom Kak se je ženila veverca.</dc:description><dc:publisher>[L. Horvat Kežmah]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-16 21:08:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>80539</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
