<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=80553"><dc:title>Okoljski odtis konvencionalne in  ohranitvene obdelave tal na lahkih in  težkih tleh</dc:title><dc:creator>Špacapan,	Andi	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stajnko,	Denis	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihelič,	Rok	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>okoljski odtis</dc:subject><dc:subject>CO2</dc:subject><dc:subject>potencial globalnega segrevanja</dc:subject><dc:subject>ohranitvena obdelava tal</dc:subject><dc:subject>konvencionalna obdelava tal</dc:subject><dc:subject>SPIonWeb</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo preučili vpliv konvencionalne in ohranitvene pridelave na izpuste CO2, potencial globalnega segrevanja (GWP) in okoljski odtis. Poskus je bil izveden v severozahodnem delu Slovenije v dolini reke Pesnice v Mezgovcih ob Pesnici (težja tla) in Moškanjcih (lažja tla) na Ptujskem polju. S pomočjo programa SPIonWeb® smo izračunali, da je bil najmanjši okoljski odtis (16,44 m2/kg SS) pri pridelavi koruze za zrnje v sistemu ohranitvene pridelave v letu 2016 v Mezgovcih ob Pesnici. Največji okoljski odtis (97,35 m2/kg SS) je pustila pridelava ozimne oljne ogrščice v sistemu konvencionalne pridelave v Moškanjcih leta 2014. Ocenjeni izpusti CO2 in GWP so ravno tako pokazali, da je koruza za zrnje leta 2016 v sistemu ohranitvene pridelave povzročila najmanjše izpuste CO2 (0,06 kg CO2/kg SS) in GWP (0,11 kg CO2equ/kg SS). Največje izpuste je povzročila pridelava ozimne oljne ogrščice leta 2014 v Moškanjcih v sistemu konvencionalne pridelave (0,33 kg CO2/kg SS in 0,63 kg CO2equ/kg SS).</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-17 15:09:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>80553</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
