<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=80560"><dc:title>Vpliv vadbe elementarnih iger z žogo na razvoj koordinacije predšolskih otrok</dc:title><dc:creator>Lesjak,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Muhič,	Miran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>koordinacija</dc:subject><dc:subject>vpliv elementarnih iger z žogo</dc:subject><dc:subject>načrtovana in usmerjena vadba</dc:subject><dc:subject>predšolski otroci</dc:subject><dc:subject>motorični testi</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela z naslovom Vpliv vadbe elementarnih iger z žogo na razvoj koordinacije predšolskih otrok je bil ugotoviti, če lahko s sistematično načrtovanimi in vodenimi elementarnimi igrami z žogo vplivamo na razvoj koordinacije pri predšolskih otrocih, ter primerjati razliko v napredku koordinacije med otroki, ki so bili deležni dvomesečnih vodenih gibalnih dejavnosti igre z žogo, in tistimi, ki teh niso bili deležni. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je opisana in predstavljena motorična sposobnost koordinacije, njen razvoj ter vpliv predšolskega obdobja na kasnejši celostni razvoj otroka. Sledi opis aktivnosti, povezanih z gibanjem in otrokovim razvojem, ter  opredelitev različnih vrst elementarnih iger z žogo ter njihov pomen za razvoj motorične sposobnosti koordinacije. V empiričnem delu so zapisani rezultati dvomesečne raziskave. Uporabljen je neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok Vrtca Šentjur. V raziskavi je sodelovalo skupno 65 otrok, starih od 4 do 6 let. V eksperimentalni skupini je sodelovalo 32 in v kontrolni skupini 33 otrok. Za merski inštrument je bilo uporabljenih šest motoričnih testov na začetku in koncu eksperimenta. Na podlagi rezultatov, pridobljenih s pomočjo t-testa za odvisne vzorce, je razbrati, da obstaja razlika v motorični sposobnosti koordinacije predšolskih otrok, ki so bili deležni dvomesečnih načrtovanih in vodenih elementarnih iger z žogo, in otrok, ki te načrtovane in vodene dejavnosti niso imeli, saj so otroci eksperimentalne skupine povprečno izboljšali rezultate pri večini motoričnih testov.</dc:description><dc:publisher>[K. Lesjak]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-19 09:25:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>80560</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
