<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=80575"><dc:title>Zgodbarjenje v  turistični promociji  na youtubu v času  covid-19</dc:title><dc:creator>Šetinc,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Turnšek,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Alegro,	Tjaša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>zgodbarjenje</dc:subject><dc:subject>turistična promocija</dc:subject><dc:subject>COVID-19</dc:subject><dc:subject>destinacijski management organizacije</dc:subject><dc:subject>YouTube</dc:subject><dc:description>Promocijski videoposnetki se kot pomembni ustvarjalci destinacijske podobe uporabljajo za ustvarjanje znanja ter ustvarjanje pozitivne podobe destinacije. Z vizualnostjo uporabniki dobijo takojšen in resničen občutek o destinaciji, ravno zato je YouTube tako priljubljeno spletno mesto za promocijo. Pri tem pa se nam zastavlja vprašanje, v kolikšni meri so evropske destinacije uporabljale YouTube v namen turistične promocije v času Covid-19 pandemije. S kvantitativno metodo smo želeli ugotoviti, kakšne tipe videov in tem DMO-ji uporabljajo v Covid-19 času in kako nagovarjajo obiskovalce glede na omejitve potovanj po celotnem svetu. V videih največkrat prikazujejo naravo in samoto v njej, kar ponazarja današnje čase, torej odmik od mesta in množice ljudi, in pa tudi sam pomen narave v turistični promociji, ki se je ohranil in v tem času še bolj povečal. Največkrat se je pojavilo nagovarjanje po pandemiji, nato pa sledijo videi, v katerih ni bilo možno zaznati, v kateri fazi nakupnega procesa destinacije nagovarjajo ljudi za obisk destinacije. Nato sledijo videi za nagovarjanje v namen takojšnjega obiska (in ne šele po koncu pandemije), kar obrazložimo s tem, da so bili videi posneti v poletnem času 2020, ko so se potovanja nekoliko sprostila. Prav tako smo želeli ugotoviti, če in v kolikšni meri destinacijski management organizacije uporabljajo elemente zgodbarjenja v tem obdobju pandemije. Ugotovili smo, da se v večini videoposnetkov prikazujejo junaki (liki) in največkrat sporočila, ki so bistvo zgodb. V videih so prikazovali različne sekvence (kronologijo dogodkov), s tem so DMO-ji želeli prikazati podobo destinacije. Videi, ki so imeli konflikt (prikazan kot Covid-19), so bili med najbolj ogledanimi, kar nakazuje, da je negativnost postala učinkovita. V nalogi si zastavljamo vprašanje, kakšno vlogo je imelo zgodbarjenje kot pristop k oblikovanju promocijskih vsebin na YouTube kanalu v namen turistične promocije v času Covid-19 pandemije. S kvantitativno metodo analize besedil smo želeli ugotoviti, kakšne teme DMO-ji uporabljajo v Covid-19 času in kako nagovarjajo obiskovalce glede na omejitve potovanj po celotnem svetu. Prešteli smo 1.827 videoposnetkov, objavljenih na izbranih 31 evropskih kanalih, v obdobju med februarjem 2020 in februarjem 2021. Med temi smo z uporabo kvantitativne analize besedil analizirali populacijo 106 videoposnetkov. Rezultati so pokazali, da so v tem obdobju promocijski videoposnetki največkrat prikazovali naravo in samoto v njej, torej odmik od mesta in množice ljudi. Le majhen delež videoposnetkov je posebej izpostavljal pandemijo, večinoma pa so nagovarjali k obisku destinacije po pandemiji oz. na način, da ni bilo možno razbrati, v katerem obdobju naj gostje obiščejo destinacijo.</dc:description><dc:publisher>[K. Šetinc]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-20 13:08:54</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>80575</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
