<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=80587"><dc:title>Vpliv različnih barv protitočnih mrež na pridelek in kakovost hmelja (Humulus lupulus  l.)</dc:title><dc:creator>Jelen,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bavec,	Franc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Germšek,	Blaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>hmelj</dc:subject><dc:subject>protitočne mreže</dc:subject><dc:subject>senčenje</dc:subject><dc:subject>pridelek</dc:subject><dc:subject>kakovost</dc:subject><dc:description>Občasna neurja z močnim vetrom in točo lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo v proizvodnih nasadih hmelja. S protitočnimi mrežami lahko v primeru neurja s točo obvarujemo nasad pred izgubo pridelka in izpolnimo dogovorjene pogodbene količine. Na kmetiji Jelen v Dobriši vasi v Savinjski dolini smo v letu 2019 izvajali poljski poskus, kjer smo preučevali vpliv protitočnih mrež na količino in kakovost pridelka hmelja (vsebnost alfa kislin). Poskus je bil zasnovan v standardnem nasadu Aurore (2,4 m medvrstne razdalje, 1 m razmak v vrsti), za oporo je bila postavljena lesena žičnica višine 7,2 m. Poskus je imel štiri obravnavanja: 1. črna mreža, 2. bela mreža, 3. modra mreža in 4. kontrola brez mreže. Zastavili smo ga v obliki naključnega bloka v šestih ponovitvah. Mreže, ki so bile nameščene nad rastlinami hmelja, niso ovirale izvedbe agrotehničnih ukrepov v nasadu. Na podlagi rezultatov sklepamo, da protitočne mreže statistično značilno ne vplivajo na količino pridelka hmelja. Pri črnih mrežah se je nakazala višja vsebnost alfa kislin v primerjavi z ostalimi barvami mrež in kontrolo.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-21 01:07:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>80587</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
