<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=80680"><dc:title>Vidiki uporabe Instagrama ter socialne primerjave kot napovedniki dejavnikov tveganja za motnje hranjenja</dc:title><dc:creator>Magaš,	Nikolina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Musil,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Plohl,	Nejc	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Instagram</dc:subject><dc:subject>problematične prehranjevalne navade</dc:subject><dc:subject>negativna stališča do telesa</dc:subject><dc:subject>fit inspiracija</dc:subject><dc:subject>socialno primerjanje</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo preučuje določene vidike uporabe Instagrama ter socialne primerjave kot napovednike dejavnikov tveganja za motnje hranjenja oz. kot napovednike problematičnih prehranjevalnih navad in negativnih stališč do lastnega telesa. Podatke smo pridobili s pomočjo vprašalnika, objavljenega na spletu. Z namenom napovedovanja rezultatov na vprašalniku problematičnih prehranjevalnih navad in negativnih stališč do lastnega telesa smo izvedli multiplo regresijo. Izvedli smo tudi moderatorske analize. Analize so pokazale, da čas, preživet na Instagramu, inteziteta uporabe Instagrama in gledanje fit inspiracija slik niso statistično pomembni napovedniki problematičnih prehranjevalnih navad in negativnih stališč do lastnega telesa. Pokazalo pa se je, da sta težnja po socialni primerjavi kot splošna lastnost ter socialno primerjanje na Instagramu statistično pomembna negativna napovednika problematičnih prehranjevalnih navad in negativnih stališč do lastnega telesa. Težnja po socialni primerjavi kot splošna lastnost in socialno primerjanje na Instagramu nimata statistično pomembnih moderatorskih vlog v odnosu med omenjenimi vidiki uporabe Instagrama in problematičnimi prehranjevalnimi navadami ter negativnimi stališči do lastnega telesa. Raziskovanje tega področja je pomembno, saj prepoznavanje problematične uporabe Instagrama in ozaveščanje pogostega socialnega primerjanja posameznikom pomaga razumeti, zakaj prihaja do vse nižje telesne samopodobe in negativnih stališč do lastnega telesa na sploh. Ob pravočasni prepoznavi lahko posamezniki spremenijo problematične navade in se pravočasno ustavijo na poti do razvoja različnih prehranjevalnih motenj.</dc:description><dc:publisher>[N. Magaš]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-28 13:06:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>80680</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
