<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=80744"><dc:title>Evalvacija psihičnih  obremenitev  zdravstvenih delavcev  zaposlenih v socialno  zdravstveni organizaciji  v Avstriji</dc:title><dc:creator>Harih,	Metka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stričević,	Jadranka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čuček Trifkovič,	Klavdija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>psihične obremenitve</dc:subject><dc:subject>letno vrednotenje</dc:subject><dc:subject>dom starostnikov</dc:subject><dc:description>Uvod: V zadnjih desetletjih se je delovno okolje spremenilo, kar je vplivalo na delovne pogoje tudi znotraj socialno zdravstvenih organizacij. Visoka stopnja psihičnih obremenitev na delovnem mestu povzroča dodatne stroške. Vprašanje psihičnih obremenitev je bilo zato postavljeno v središče zaščite zaposlenih.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Instrument raziskovanja je bil verificiran anketni vprašalnik za analizo psihičnih obremenitev na delovnem mestu. Izpolnilo ga je 163 anketirancev. Hipoteze smo statistično obdelali s programom SPSS, V27.0.
Rezultati: Zaposleni so z delokrogom, zmožnostmi na delovnem mestu in organizacijsko klimo zelo zadovoljni, kvalitativni stresorji ter obremenitve s strani okolja imajo minimalen vpliv. Razlika v stopnji psihičnih obremenitev iz vidika organizacijske klime glede na starostno obdobje in razlika iz vidika delokroga glede na stopnjo izobrazbe ne obstaja. Statistično značilna razlika ne obstaja med spremenljivkama kvantitativni stresorji in spol (U=1637,50; p=0,12), prav tako pa tudi ne med spremenljivkama dolžina delovne dobe in vidik delovnih zmožnosti (rs= 0,09, p=0,23).
Razprava in sklep: Anketiranci opredeljujejo delovno okolje kot psihično nestresno in poročajo o minimalnih psihičnih obremenitvah na delovnem mestu. Ključnega pomena je, da vodja prepozna dejavnike obremenitve, jih zna ovrednotiti, določiti preventivne ukrepe in se zaveda, da dobri delovni pogoji zagotavljajo ustrezno raven kakovosti delovnega življenja. </dc:description><dc:publisher>[M. Harih]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-06 17:30:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>80744</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
