<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=80775"><dc:title>Kemijsko recikliranje tekstilnega kompozitnega materiala s prevladujočim deležem poliamida 6</dc:title><dc:creator>Bizjak,	Patricija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Volmajer Valh,	Julija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vončina,	Bojana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>poliamid 6</dc:subject><dc:subject>kompozit</dc:subject><dc:subject>kemijsko recikliranje</dc:subject><dc:subject>nevtralna hidroliza</dc:subject><dc:subject>alkalna hidroliza</dc:subject><dc:subject>depolimerizacija v mravljični kislini</dc:subject><dc:description>Problema velike količine odpadnih polimernih materialov s katerim se srečuje današnja družba, se bo potrebno lotiti celostno in pri tem nekoliko pogledati izven okvirjev. To magistrsko delo smo zato namenili raziskovanju učinkovitosti metod kemijskega recikliranja tekstilnega kompozitnega materiala s prevladujočim deležem poliamida 6. Osredotočili smo se na alkalno in nevtralno hidrolizo ter metodo segrevanja v mravljični kislini, pri temperaturi vrelišča. Preučevali smo vpliv reakcijskih pogojev na produkt nevtralne hidrolize ter iskali učinkovite načine izolacije končnih produktov. Glede na lastnosti reakcijskih zmesi, smo se pri izolaciji produktov odločali med odparevanjem pod znižanim tlakom, raztapljanjem v destilirani vodi ter med kombinacijo raztapljanja v mravljični kislini in obarjanja. Kljub temu, da nismo dosegli popolne depolimerizacije, izolirani razgradni produkti vseeno obetajo. Alkalna hidroliza se je izkazala za najmanj primerno metodo. Boljše rezultate smo dobili z nevtralno hidrolizo. Pri slednji smo ugotovili, da s povišanjem masnega razmerja med reaktanti, iz 1:10 na 1:50, dosežemo višjo stopnjo depolimerizacije poliamida 6. Pomembna je tudi izbira ustreznega reakcijskega časa. Pri masnem razmerju 1:10 in temperaturi 250 °C, je to 30 oziroma 60 minut. Kot najučinkovitejša metoda depolimerizacije in izolacije produktov se je izkazalo segrevanje/raztapljanje v mravljični kislini.</dc:description><dc:publisher>[P. Bizjak]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-11 18:00:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>80775</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
