<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=80822"><dc:title>Levo orientirani učitelji v Srbiji med obema vojnama (1918-1941)</dc:title><dc:creator>Zlatoper Dobrijević,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Protner,	Edvard	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Levo orientirani učitelji</dc:subject><dc:subject>reforma šole</dc:subject><dc:subject>delovna šola</dc:subject><dc:subject>humanizacija otroka</dc:subject><dc:subject>Učiteljska iskra</dc:subject><dc:subject>Učiteljska straža</dc:subject><dc:description>Nerešena nacionalna in socialna vprašanja, ki so pestila novo državo, vse močnejše delavsko gibanje in ustanovitev Komunistične partije Jugoslavije leta 1920, je vzpodbudilo srbske  učitelje – simpatizerje marksistične oz. levo orientirane ideologije, da preko svoje periodike kritizirajo vladajoč režim, opozarjajo na težak položaj šolstva, učiteljstva in prosvete nasploh. Zaradi nestabilne politične situacije med obema vojnama je bilo delovanje levo usmerjenih učiteljev v Srbiji oteženo, zato so morali svoje ideje izražati ter uresničevati skozi številne forme, klube in organizacije. Učitelji, združeni okoli levo naravnanih pedagoških glasil (Učiteljske borbe, Učiteljske iskre, Učiteljske straže) založbe Budućnost in Učiteljske kulturno-prosvetne zadruge Vuk Karadžić, so se zavzemali za novo svobodno družbo, za boljši položaj jugoslovanskega učitelja, za boljšo prihodnost otroka, njihovo največje poslanstvo in zahtevo pa je predstavljala reforma šole po principu sovjetske delovne šole.</dc:description><dc:publisher>[A. Zlatoper Dobrijević]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-23 14:55:40</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>80822</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>