<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=80900"><dc:title>Psiho-fizični kriteriji za sprejem v policijo in preizkus telesnih zmogljivosti policistov</dc:title><dc:creator>Kešpert,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krope,	Srečko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>policija</dc:subject><dc:subject>policist</dc:subject><dc:subject>policijska akademija</dc:subject><dc:subject>psihofizična usposobljenost</dc:subject><dc:subject>kriteriji za sprejem</dc:subject><dc:description>Policijski uslužbenci so v okviru policijskega dela izpostavljeni stresnim in fizično zahtevnim situacijam, na katere morajo biti pripravljeni in nanje reagirati na način, ki bo zanje in za družbo najbolj sprejemljiv z minimalnimi posledicami, zato je njihova psihofizična pripravljenost zelo pomembna. Z dobrimi predispozicijami in primerno telesno pripravljenostjo lahko policisti svoje delo opravijo profesionalno in z največjo skrbnostjo ter s tem v prvi vrsti zaščitijo sebe in ostale udeležence v postopkih policijskega dela.
Na začetku diplomske naloge smo natančneje opredelili temeljne pojme, ki se bodo pojavljali tekom naloge in opisali Slovensko policijo, ki je sestavni organ Ministrstva za notranje zadeve. Njeno delovanje je osnovano na spoštovanju in uveljavljanju pravnega reda in upoštevanju človekovih pravic ter temeljnih svoboščin. Poleg tega pa temelji na etičnosti in spoštovanju evropskih konvencij in priporočil. Policijsko delo je poslanstvo z bogatim ciljem, saj ravno oni skrbijo za varnost ljudi v družbi ter pomagajo ljudem v nesreči (Kolenc, 2002).
V nadaljevanju smo opisali Slovensko policijo, njeno organiziranost in naloge, kako je izobraževanje policistov potekalo nekoč in danes ter kadrovanje v policijo. Glavna tema proučevanja je bil potek procesa selekcije pri sprejemu v policijo. Ta vključuje preizkus telesnih zmogljivosti, selekcijski intervju, psihološki in zdravniški pregled ter varnostno preverjanje. Opravili smo štiri intervjuje z glavnimi izvajalci izbirnih postopkov in s pomočjo strokovne literature ter letnih poročil o delu policije odgovorili na zastavljene hipoteze in problematiko, ki smo jo obravnavali. Primerjali smo fizične kriterije z dvema  članicama EU in sicer Hrvaško in Španijo. Ugotovili smo, da imajo Hrvati po obsegu in zahtevnosti nam najbolj podobno bazo preizkusov. Skoraj vse evropske policije imajo v svoji bazo Cooperjev test, sicer pa imamo pri nas kriterije za sprejem postavljene kar visoko. Osredotočili smo se na probleme, kako pridobiti kvalitetni kader in čemu bi bilo potrebno posvetiti največ pozornosti pri sami selekciji. Trenutno je največji problem v policiji pomanjkanje kadra, predvsem kvalitetnega kadra, ki bi bil naravnan v skrb za varnost ljudi in bi se zavedal, da biti policist ni le poklic, temveč poslanstvo.</dc:description><dc:publisher>[S. Kešpert]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-11-10 15:30:32</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>80900</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
