<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=81394"><dc:title>Nezakonite posvojitve kot oblika trgovine z ljudmi</dc:title><dc:creator>Lampe,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Frangež,	Danijela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>posvojitev</dc:subject><dc:subject>nezakonite posvojitve</dc:subject><dc:subject>trgovina z ljudmi</dc:subject><dc:description>Bodoči posvojitelji se iz različnih razlogov odločajo za posvojitev otrok, bodisi iz domače države, bodisi iz tujine. Tako posvojitelji kot posvojenci morajo izpolnjevati določene kriterije, da se postopek posvojitve izvede in tudi zaključi na zakonit način. Kadar govorimo o posvojitvah kot obliki trgovine z ljudmi, bi lahko postopek posvojitve razdelili na tri dele: začetek, proces in zaključek posvojitve. Največ kaznivih dejanj, ki nakazujejo na nezakonite posvojitve se običajno izvede v začetku – ugrabitev otroka, njihov odkup, zavajanje ali med samim postopkom - ponarejanje uradnih dokumentov, prirejanje informacij in podobno. Trgovina z ljudmi običajno vključuje tri elemente, in sicer novačenje, prevoz in izkoriščanje. Če izhajamo iz omenjenih elementov pri nezakonitih posvojitvah ne moremo govoriti o tipični obliki trgovine z ljudmi, saj je praviloma namen posvojitve dobrobit otroka oziroma posvojencu najti najbolj primerne starše in ne njihovo izkoriščanje.</dc:description><dc:publisher>[T. Lampe]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-03-15 13:58:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>81394</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>