<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=81424"><dc:title>Analiza uporabe orodij managementa v slovenskih storitvenih in proizvodnih organizacijah</dc:title><dc:creator>Belić,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nedelko,	Zlatko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>managementska orodja</dc:subject><dc:subject>storitvena in proizvodna podjetja</dc:subject><dc:subject>pogostost uporabe.</dc:subject><dc:description>V današnjem času so organizacije izpostavljene negotovostim na trgu in spreminjanjem zunanjega okolja, kar lahko pomembno vpliva na njihovo delovanje in vedenje. Pri tem si lahko pomagajo z uporabo managementskih orodij, katerih razširjenost uporabe pripisujemo predvsem pospešeni digitalizaciji, novim vrstam tehnologije in spremenjenim pogojem delovanja ter posledično želji po ohranjanju konkurenčnega položaja na trgu. Na pogostost uporabe managementskih orodij pomembno vpliva tudi pandemija Covid-19, ki je v veliki meri spremenila delovanje podjetij, predvsem z vidika digitalizacije in prilagajanja na spremembe, ki jih je prinesla.
Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov in sicer prvi del predstavlja teoretična izhodišča, drugi pa je empiričen, v katerem smo izvedli raziskavo glede pogostosti uporabe managementskih orodij v organizacijah. V prvem delu so opredeljena teoretična izhodišča managementa, hierarhične ravni management, izzivi in znanje managementa ter teoretična izhodišča managementskih orodij. Vsako managementsko orodje smo tudi predstavili in opredelili.
Managementska orodja se v organizaciji uporabljajo z namenom, da managerjem pomagajo pri izvajanju procesov in doseganju ciljev. Služijo tudi kot pomoč pri obvladovanju spreminjajočih se trgov, posledično pa organizaciji zagotovijo konkurenčni položaj, kar izboljšuje njeno uspešnost. Poznamo različna managementska orodja, v osnovi pa jih glede na njihove karakteristike ločimo v tri večje skupine in sicer osnovna, razvita in ostala orodja.
Drugi del naloge predstavlja terenska raziskava, kjer nas zanima pogostost uporabe managementskih orodij glede na štiri dejavnike oz. kazalnike, ki smo jih določili in sicer: panoga podjetja, starost zaposlenih, stopnja izobrazbe zaposlenih in položaj zaposlenih v organizaciji. Pri tem smo podatke zbirali na osnovi anketnega vprašalnika, obdelali pa smo jih s parametričnimi statističnimi testi.
Ugotovili smo, da se pogostost uporabe managementskih orodij v storitvenih in proizvodnih organizacijah razlikuje, kar je posledica dejavnosti, s katero se ukvarjajo in primernosti določenih orodij za posamezno panogo. Mlajše generacije predvsem uporabljajo novejša managementska orodja, kjer je poudarek na tehnologiji in oglaševanju na družbenih omrežjih. Pri uporabi managementskih orodij obstaja logična povezava s stopnjo izobrazbe uporabnikov, saj managementska orodja pogosteje uporabljajo zaposleni z zaključeno visokošolsko izobrazbo, s čimer zasedajo managerski položaj v organizaciji. Na osnovi ugotovitev smo podali tudi predloge, kako izboljšati pogostost uporabe managementskih orodij, in za katera področja je to najbolj smiselno in uporabno.</dc:description><dc:publisher>A. Belić</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-03-21 07:53:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>81424</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>