<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=81461"><dc:title>Razvoj prilagodljivega modela strateškega upravljanja informatike za srednje velika podjetja</dc:title><dc:creator>Levstek,	Aleš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hovelja,	Tomaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pucihar,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>upravljanje podjetij</dc:subject><dc:subject>upravljanje informatike</dc:subject><dc:subject>model strateškega upravljanja informatike</dc:subject><dc:subject>prilagodljiv model upravljanja informatike</dc:subject><dc:description>Danes je vloga informatike v večini podjetij ključna, kar dokazujejo tudi ostale raziskave. Vloga informatike je danes usmerjena v ustvarjanje dodane poslovne vrednosti, kar podjetjem omogoča diferenciacijo, konkurenčno prednost in nenazadnje njihov dolgoročen obstoj. Ključ uspešne uporabe informatike v podjetju je v njenem upravljanju. Učinkovito upravljanje zagotavlja usklajenost informatike z ostalimi deli podjetja, kar omogoča ustvarjanje dodane (poslovne) vrednosti iz naslova vlaganj v informatiko. Učinkovito upravljanje tako pripomore k večanju vrednosti podjetja, višanju produktivnosti in zmanjšanju tveganj in je dandanes uveljavljen ter nujen sistem vsakega podjetja.
Čeprav je upravljanje informatike (UI) predmet mnogih obravnav, je še vedno slabo razumljeno področje. Prisotnost UI v okviru upravljanja podjetij je slabo zastopana, prav tako je uporaba sistemov in modelov UI na zelo nizkem nivoju. Trenutni modeli UI so generični in namenjeni velikim podjetjem, ki niso enostavno prenosljivi v srednje velika podjetja. Iz literature izhaja, da le ta nujno potrebujejo učinkovite sisteme UI.
Disertacija izhaja iz teze, da je na osnovi celovite opredelitve UI ob upoštevanju sistemov UI, uporabniških potreb ter izkušenj dosedanjega uvajanja UI, možen razvoj modela UI, katerega uvedba in uporaba temelji na situacijski teoriji in bo bolj koristna za uvedbo v srednje velika podjetja od trenutnih generičnih modelov UI. V disertaciji izhajamo iz problema v praksi in problemov zaznanih v literaturi. Cilj disertacije je razvoj prilagodljivega modela strateškega UI, s katerim želimo izpolniti vrzel tako v praksi, kot v literaturi. V disertaciji smo se omejili na strateški nivo, kjer je v literaturi in v praksi zaznana največja vrzel. Raziskava temelji na študiji primerov šestih podjetij, v kateri so sodelovali nadzorniki, vrhnji management ter izvršni management na poslovni strani in na strani informatike, ki jih v disertaciji prištevamo k strateškemu nivoju v podjetju.   
Razvoj modela strateškega UI temelji na metodologiji razvoja organizacijskega artefakta, ki ima svoje temelje v študiju literature. S pomočjo teorije upravljanja in managementa smo opredelili UI v okviru upravljanja podjetij. Za opredelitev ključnih področij je uporabljenih več aktualnih teorij v povezavi s situacijsko teorijo in ogrodjem tehnologija-organizacija-okolje. Pred samo izvedbo empirične raziskave smo izvedli teoretično evalvacijo modela, ki temelji na najpogosteje uporabljenih modelih v literaturi.
Empirična evalvacija modela z razvojem prilagodljivega modela strateškega UI, temelji na študiji primerov, kjer je UI konceptualizirano kot uvajanje postopne administrativne inovacije. Rezultat kvalitativne raziskave, ki je bila izvedena v obliki delno strukturiranih intervjujev s sedemindvajsetimi (27) intervjuvanci iz šestih podjetij zavarovalno finančne panoge v JV Evropi, nas pripelje do končnega prilagodljivega modela strateškega UI z analizo posameznih mehanizmov in situacijskih dejavnikov, ki imajo neposreden in posreden vpliv na UI. V raziskavi smo rezultate študije generalizirali na osnovi replikacije skladno z metodologijo študije primera.   
S samo raziskavo smo potrdili, da je model, ki temelji na situacijskem pristopu in situacijski teoriji, bolj koristen od dosedanjih načinov uvajanja mehanizmov UI, kar so potrdili vsi intervjuvanci. Prilagodljiv model strateškega UI sestavljajo obvezni mehanizmi, ki jih vse interesne skupine vidijo kot nujne in potrebne in predstavljajo osnovo UI v podjetju. Prilagodljivost modela temelji na situacijskih mehanizmih, s katerimi zmanjšujemo situacijska tveganja, ki izhajajo iz tveganj posameznih smeri vpliva situacijskih dejavnikov. Situacijski mehanizmi predstavljajo nabor mehanizmov, katerih implementacija oz. prilagajanje služi kot odgovor na različne situacije oz. potrebe podjetja, ki so neposredno povezani z močjo smeri vpliva situacijskih dejavnikov in imajo posreden oz. neposreden vpliv na UI.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-03-29 22:08:20</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>81461</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
