Vpliv sojinih fitoestrogenov na človeško telo in pregled sojinih izdelkov na slovenskem trguPečnik, Nika (Avtor) Lešnik, Mario (Mentor) Blaznik, Urška (Komentor) estrogenski receptorfitoestrogengenisteinizoflavonsojaSoja in tradicionalna sojina živila, kot so tofu, miso, sojina omaka in tempeh, že več tisočletij igrajo pomembno vlogo v prehrani mnogih azijskih držav. Zaradi domnevnih prehranskih in zdravstvenih koristi ter povečanega zanimanja za rastlinske beljakovine je v zadnjih letih soja postala priljubljena tudi v številnih državah na zahodu. Pozornosti zaradi potencialno preventivne vloge, proti danes najbolj razširjenim kroničnim boleznim (osteoporoza, srčno-žilne bolezni), hormonsko odvisni raki (rak prostate in rak na prsih), so v soji deležne fitoestrogene molekule. Varnost fitoestrogenov, njihovo delovanje in vpliv na ženski in moški hormonski sistem je predstavljeno v prvem sklopu naloge. V drugem delu naloge je s pomočjo literature in pregleda razpoložljivosti sojinih izdelkov na slovenskem trgu narejena ocena izpostavljenosti prebivalcev Slovenije fitoestrogenom. Ugotovitve nakazujejo, da sojini fitoestrogeni v prehranskih dopolnilih nimajo škodljivih učinkov na človeško telo, če so ti uživani v dnevnih odmerkih do 150 mg v obdobju največ treh let. Soja je prisotna v številnih kategorijah izdelkov, največ v nadomestkih mesa in mesnih izdelkov, ter mleka in mlečnih izdelkov. Prebivalci Slovenije so kljub veliki ponudbi sojinih izdelkov na slovenskem trgu, nizko izpostavljeni fitoestrogenom. Dnevni vnosi izoflavonov med slovensko populacijo dosegajo 1,4 mg.[N. Pečnik]20222022-03-31 15:00:58Magistrsko delo/naloga81485sl