<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=81525"><dc:title>Primerjava zaznane vrednosti izobraževalnih storitev, izvajanih v predavalnici, z zaznano vrednostjo izobraževalnih storitev, izvajanih na daljavo</dc:title><dc:creator>Karemani,	Bukurije	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pisnik,	Aleksandra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Zaznana vrednost</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo</dc:subject><dc:subject>priporočilo</dc:subject><dc:subject>izobraževalne storitve</dc:subject><dc:description>Pod pojmom koncept vrednosti razumemo  vse, kar je za nas predmet vrednotenja in je za nas pomembno. Vrednote študentov zavzamejo osrednjo mesto v kognitivnem sistemu, so ključen element, ki gradi študentovo osebnost, kajti vključuje komponente znanja, čustev, vedenja, ki določajo njihov odnos in motivacijo. Zato smo se odločili za raziskavo zaznane vrednosti študentov v izobraževalnih storitvah. 
Magistrsko nalogo sestavljata dva dela,  teoretični in raziskovalni del. Teoretični del je sestavljen iz dveh poglavij. V prvem poglavju bomo predstavili izobraževalne storitve, najprej bomo na splošno predstavili storitve, potem pa bomo podrobneje  opredelili še izobraževalne storitve. V tem poglavju bomo predstavili dva načina izobraževanja, to sta tradicionalno učenje in učenje na daljavo. Omenili bomo tudi Covid-19 in njegov vpliv  na izobraževanje. V drugem poglavju bomo predstavili zaznano vrednost v marketingu, kjer bomo našteli modele na področju zaznane vrednosti, predstavili bomo koncepte, ki so za našo raziskavo izredno pomembni, to so funkcionalna, čustvena, družbena, epistemična in pogojna vrednost. 
Raziskovalni del se začne s predstavitvijo Univerze v Mariboru. V raziskavi smo anketirali študente Univerze v Mariboru, zbrali smo 172 anket, podroben opis je predstavljen v drugem poglavju Izvedba načrta raziskave. V tretjem poglavju imamo predstavljene rezultate raziskave, kjer so prikazani grafi in deskriptivne analize. V zadnjem poglavju bomo predstavili preverjanje hipotez. Podatke anketirancev smo analizirali s pomočjo programa SPSS.
Raziskava, ki smo jo naredili, je potrdila vse postavljene hipoteze, in sicer študenti so razlikovali med zaznano vrednostjo predavanj v predavalnici in zaznano vrednostjo predavanj na daljavo. Prav tako je funkcionalna, pozitivno čustvena in družbena vrednost študentov bila večja pri predavanjih v predavalnici kot pa pri predavanjih na daljavo. Tudi zadovoljstvo in priporočilo študentov sta bila večja pri predavanjih v predavalnici kot pa pri predavanjih na daljavo. Izvedli smo tudi regresijsko analizo, da bi preverili linearne povezanosti med konstrukti. 
Naša raziskava bo v pomoč in v vzpodbudo za nadaljne raziskave raziskovalcem na področju izobraževalnih storitev in marketinga ter v pomoč tudi Univerzi v Mariboru.</dc:description><dc:publisher>B. Karemani</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-04-08 12:15:36</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>81525</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
