<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=81534"><dc:title>Izolacija in preiskovanje DNK pridobljene iz neprepoznavnih človeških posmrtnih ostankov</dc:title><dc:creator>Lovko,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Drobnič,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>DNK</dc:subject><dc:subject>ekstrakcija</dc:subject><dc:subject>preiskovanje</dc:subject><dc:subject>človeški posmrtni ostanki</dc:subject><dc:subject>profiliranje DNK</dc:subject><dc:description>DNK je specifična za vsakega posameznika, zato je pri ugotavljanju identitete zelo uporabna. Uporablja se v civilne in kriminalistične oziroma kazenske namene. Klasični načini prepoznave, kot so obrazna prepoznava svojcev, pregled in primerjava prstnih odtisov in rentgenski posnetki so včasih lahko oteženi oziroma onemogočeni. V teh primerih se forenzični strokovnjaki poslužujejo ugotovitve identitete na podlagi analize DNK. Analiza pa je uspešna le če imamo dovolj kakovostnega vzorca DNK s trupla in primerjalni vzorec (lahko je zobna ščetka, mlečni zobje, histološki preparati ...). A včasih analiza ni uspešna tudi če smo vzorcu s trupla določili profil DNK, kar pomeni, da identitete trupla ne moremo potrditi. Vzorci za pridobitev DNK so lahko različni, to so kosti, zobje, lasje in nohti, na podlagi stanja posmrtnih ostankov pa se forenzični strokovnjaki odločijo za enega izmed njih. Skozi ves proces so pozorni na kontaminacijo vzorcev in način shranjevanja. Kateri vzorec bodo forenzični izvedenci izbrali je ključnega pomena za nadaljno preiskavo. za ekstrakcijo DNK uporabljajo nekaj različnih metod, katero uporabijo pa je odvisno od količine in stanja pridobljenega vzorca. Sledi analiza, ki pa ne bo uspešna če ene bomo imeli dovolj koncentrirane DNK, ki jo dosežemo z metodo PCR. Za analizo se uporablja metoda kapilarne elektroforeze. Ves postopek v napravi je avtomatiziran, končni rezultat pa so elektroferogrami oziroma profili STR, na podlagi katerih forenzični strokovnjaki interpretirajo rezultate.</dc:description><dc:publisher>[M. Lovko]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-04-08 21:29:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>81534</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
