<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=81601"><dc:title>Vpliv ustreznega življenjskega sloga na zmanjšanje nastanka zapletov pri sladkornih bolnikih s tipom 2, starejših od 18 let</dc:title><dc:creator>Čurman,	Timi	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomažič,	Jožefa	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kšela,	Urška	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>sladkorna bolezen tipa 2</dc:subject><dc:subject>zdrav življenjski slog</dc:subject><dc:subject>preprečevanje</dc:subject><dc:subject>zaplet</dc:subject><dc:subject>odrasla oseba</dc:subject><dc:description>Uvod: Sladkorna bolezen je kronična nenalezljiva bolezen, ki predstavlja velik finančni, zdravstveni in predvsem družbeni problem. Zaradi strmega naraščanja ljudi s sladkorno boleznijo v zadnjih letih je pomembno, da ljudi ozavestimo, poučimo in jim podamo smernice s področja ustreznega življenjskega sloga. Namen zaključnega dela je ugotoviti, ali se z poučevanjem življenjskega sloga zmanjša število nastanka zapletov pri sladkornih bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.
Metode: Izvedli smo sistematični pregled znanstvene literature. Za pridobitev člankov smo uporabili tuje podatkovne baze: PubMed, Cinahl, ScienceDirect. Iskalno strategijo smo oblikovali na osnovi raziskovalnega vprašanja. Upoštevali smo smernice po PRISMA. Oceno člankov smo naredili s ocenjevalnim orodjem Joanna Briggs Institutes in naredili tematsko sintezo in analizo podatkov.
Rezultati: V končno analizo in tematski pregled smo vključili 7 člankov. Oblikovali smo tri podteme (ustrezna prehrana, telesna aktivnost, pomanjkanje znanja in edukacija), ki nam pomagajo boljše razumevanje intervencij ustreznega življenjskega sloga pri sladkornih bolnikih s tipom 2. Izpostavili smo tudi glavno temo.
Razprava in sklep: Z upoštevanjem ustreznega življenjskega sloga pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 se dokazano izboljša psihofizično stanje bolnikov. Predvsem imajo izboljšano splošno boljše počutje, izboljšan nivo krvnega sladkorja, izgubo telesne teže, obsega pasu ter pridobitev novega znanja za spopadanje z boleznijo. Poveča se tudi funkcionalna, kardiorespiratorna sposobnost bolnikov, kar posledično vodi k zmanjšanju dejavnikov za kardiovaskularna obolenja.</dc:description><dc:publisher>[T. Čurman]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-04-24 20:53:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>81601</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>