<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=81921"><dc:title>Primerjava metod napada na globoke nevronske mreže z nasprotniškimi primeri in pristopov k zaščiti pred njimi</dc:title><dc:creator>Novak,	Robi	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strnad,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kohek,	Štefan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>globoko učenje</dc:subject><dc:subject>nasprotniški primeri</dc:subject><dc:subject>nevronske mreže</dc:subject><dc:subject>strojno učenje</dc:subject><dc:description>Globoke nevronske mreže imajo ranljivosti, kot so nasprotniški primeri - neopazne namerne popačitve vhodnih podatkov, ki povzročijo neželeno spremembo izhoda. Ker so nasprotniški primeri prenosljivi, lahko popačitev tvorimo v scenariju črne škatle, brez da bi poznali strukturo ali uteži napadene mreže. V našem delu primerjamo več pristopov k napadu in zaščiti. Robustnost modela ovrednotimo glede na prepričanost v napačno klasifikacijo ter glede na statistično porazdelitev amplitud nasprotniških popačitev. Rezultati kažejo, da so amplitude uspešnih napadov tipično za en velikostni razred višje, če je napad izveden po scenariju črne škatle. Robustnost modela je odvisna od klasifikacijskega problema, arhitekture mreže ter pristopa k zaščiti. Za najbolj učinkovita napada sta se v scenariju bele škatle izkazala napada BIM in MI-FGSM, v scenariju črne škatle pa napada MI-FGSM in FGSM. Najučinkovitejša pristopa k zaščiti sta bila diskretizacija ter virtualno nasprotniško učenje. Pokazali smo tudi, da moramo za verodostojen preizkus učinkovitosti nasprotniškega učenja uporabiti napad, ki ni bil uporabljen v procesu učenja.</dc:description><dc:publisher>[R. Novak]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-06-18 22:15:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>81921</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
