<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=81940"><dc:title>Stališča do cepljenja proti covidu-19 na Hrvaškem</dc:title><dc:creator>Brzuhalski,	Lorena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Musil,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Plohl,	Nejc	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>covid-19</dc:subject><dc:subject>stališča do cepljenja</dc:subject><dc:subject>verjetnost za cepljenje</dc:subject><dc:subject>cepiva</dc:subject><dc:description>Pojav virusa SARS-CoV-2 v drugi polovici leta 2019 je morda največja zdravstvena grožnja v zadnjem času za vse ljudi. V času pandemije največjo težavo za javno zdravje predstavljajo tisti posamezniki, ki oklevajo glede cepiva zaradi neodločnosti, zadržanosti ali zaskrbljenosti glede cepljenja sebe ali svojih bližnjih ter s tem prepričanjem ogrozijo čredno imunost, ki je posredna zaščita ranljivih skupin prebivalstva. Zato je sedaj pomembno, da se pozornost usmeri na sprejemanje cepiva v skupnosti, da bi dosegli imunost celotne populacije. 
Magistrsko delo preučuje stališča do cepljenja proti covidu-19 in verjetnost za cepljenje proti covidu-19 na Hrvaškem. Natančneje zaključno delo preučuje razlike med spoloma v stališčih do cepljenja proti covidu-19 in verjetnosti za cepljenje proti covidu-19, povezanost starosti, stopnje izobrazbe, znanja o covidu-19, prepričanja v teorije zarote o covidu-19 in osebnostnih lastnosti posameznikov s stališči do cepljenja proti covidu-19 in verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 ter napovedno vrednost demografskih, osebnostnih in drugih dejavnikov glede na stališča do cepljenja proti covidu-19 in verjetnost za cepljenje proti covidu-19. Podatke smo zbirali s pomočjo spletne ankete, ki smo jo sestavili s pomočjo spletnega orodja 1ka. 
Z namenom ugotavljana razlik med spoloma v stališčih do cepljenja proti covidu-19 in verjetnosti za cepljenje proti covidu-19 smo izvedli t-test za dva neodvisna vzorca. Za ugotavljanje povezanosti preučevanih spremenljivk smo uporabili Pearsonov in Spearmanov korelacijski koeficient. Z namenom napovedovanja stališč do cepljenja proti covidu-19 in verjetnosti za cepljenje proti covidu-19 smo izvedli dve ločeni hierarhični multipli regresiji. 
Ugotovili smo, da imajo ženske statistično pomembno bolj negativna stališča do cepljenja proti covidu-19 ter poročajo o statistično pomembno manjši verjetnosti za cepljenje proti covidu-19 v primerjavi z moškimi. Ugotovili smo tudi, da se starost negativno povezuje z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19 in pozitivno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19. Za tem smo ugotovili, da se izobrazba pozitivno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in znanjem o covidu-19 ter negativno z negativni stališči do cepljenja proti covidu-19 in prepričanji v teorije zarote o covidu-19. Nadalje smo ugotovili, da se znanje o covidu-19 pozitivno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in negativno povezuje z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19. Po tem smo ugotovili, da se prepričanje v teorije zarote negativno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in pozitivno povezuje z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19. Nazadnje smo ugotovili, da se osebnostna lastnost sprejemljivost negativno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in pozitivno povezuje z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19 ter da se osebnostna lastnost vestnost negativno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in pozitivno z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19. 
Analize so pokazale, da so starost, izobrazba in prepričanje v teorije zarote o covidu-19 statistično pomembni napovedniki negativnih stališč do cepljenja proti covidu-19. Po drugi  strani smo ugotovili, da so starost, znanje o covidu-19 in prepričanje v teorije zarote o covidu-19 statistično pomembni napovedniki verjetnosti za cepljenje proti covidu-19. Naša raziskava ima zelo uporabno vrednost, saj ponuja izhodiščne točke za oblikovanje intervencij, ki bodo prilagojene določenim skupinam ljudi, ki so se v naši raziskavi izpostavile kot skupine z največjim tveganjem za negativna stališča do cepljenja in manjšo verjetnost za cepljenje proti covidu-19.</dc:description><dc:publisher>[L. Brzuhalski]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-06-20 16:55:27</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>81940</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Hrvaška;</dc:coverage></rdf:Description></rdf:RDF>
