Terensko delo kot naravoslovna delavnica na letovanju šolskih otrokRupar, Nina (Avtor) Špernjak, Andreja (Mentor) terensko delobiološka delavnicaaktivni poukIz prakse spoznavamo, da učencem pri pouku biologije in naravoslovja dandanes vse bolj primanjkuje laboratorijskega in terenskega dela. Pomembno je, da učenci razumejo vsebino, ki jo obravnavajo v šoli. Ključno je, da znajo povezati teorijo s prakso, kar pa dosežemo ravno z aktivnimi oblikami učenja, kot sta terensko in laboratorijsko delo. Pri terenskem delu učenci krepijo svoje kompetence v iznajdljivosti, samostojnosti, delavnosti, načrtovanju dela in sodelovanju. Kadar pri učnih urah izvedemo laboratorijsko ali terensko delo, so učenci bolj motivirani za delo. Zato je pomembno, da učitelji pripravijo čim več aktivnih ur na način laboratorijskega in terenskega dela, saj tako učenci pridobivajo na samozavesti in motiviranosti, kar pa vodi v boljši učni uspeh. Cilj magistrskega dela je bila izvedba biološke delavnice ob morski obali, v času letovanja otrok v Punatu z Rdečim križem Maribor. Z rezultati biološke delavnice smo želeli preveriti zainteresiranost in motiviranost otrok do terenskega dela. Preučili smo, ali si učenci želijo več terenskega dela kot klasičnega pouka v učilnici. V času delavnice so učenci dobili delovni list s vprašalnikom, s katerim smo preverili, katere spretnosti so pridobili s terenskim delom, kaj so se novega naučili, kako pogosto v šolah izvajajo terensko in laboratorijsko delo ter ali si želijo izvedbo terenskega dela tudi pri rednem pouku. Iz rezultatov raziskave sklepamo, da si učenci želijo več terenskega dela, saj so poudarili, da postane pouk bolj zanimiv, družijo se z vrstniki in hkrati se naučijo nekaj novega. Ugotovili smo, da so z biološko delavnico pridobili spretnosti, ki jih v razredu ne bi.[N. Rupar]20222022-06-23 21:37:18Magistrsko delo/naloga81977sl