<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=82118"><dc:title>Stres v tekmovalnem športu</dc:title><dc:creator>Hočevar,	Simeon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Usenik,	Janja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>športnik</dc:subject><dc:subject>mladostnik</dc:subject><dc:subject>soočanje s stresom</dc:subject><dc:subject>osebnostna prožnost</dc:subject><dc:description>S stresom se vsak posameznik vsakodnevno sooča. Stres lahko opredelimo kot specifično zahtevo okolja, ki v posamezniku sproži specifičen odziv telesa. Vsak posameznik različno zaznava stresne zahteve iz okolja in se z njimi različno spoprijema. Uspešnost spoprijemanja s stresnimi situacijami je odvisna tudi od posameznikove osebnostne prožnosti. 
V diplomski nalogi sem ugotavljal, koliko stresa doživljajo, kateri so najpomembnejši stresorji, na kakšen način se z njim spoprijemajo športniki in kakšna je njihova samoocena osebnostne prožnosti. V raziskavo je bilo vključenih 116 športnikov v starosti od 14 let dalje, od tega 66 moških in 50 žensk, ki udeleženi v tekmovalnem športu. 
Rezultati so pokazali, da je med vključenimi športniki stres v vsakodnevnem življenju prisoten. Športnice na vseh postavkah zaznavajo več stresa kot njihovi moški vrstniki. Kot najpogostejše dejavnike stresa športniki navajajo šolske obveznosti, rezultate na tekmovanju in treninge, kot najmanj pogoste pa odnose v družini. Mladostnikom visoko stopnjo stresa predstavlja usklajevanje šolskih in športnih obveznosti, odraslim športnikom pa finančne skrbi. 
Športniki glede na samooceno uporabljajo različne strategije spoprijemanja s stresnimi situacijami, pri čemer odrasli in vrhunski športniki uporabljajo več uspešnejših strategij kot mlajši športniki. Najpogosteje uporabljene strategije pri športnikih so aktivno spoprijemanje, načrtovanje in sprejemanje, pri članih tudi strategija pozitivnega preoblikovanja.
Športniki ocenjujejo, da imajo dobro razvite sposobnosti za uspešno reševanje zahtevnih situacij. Rezultati kažejo, da imajo odrasli športniki višje izražene psihološke faktorje osebnostne prožnosti, ki jim pomagajo pri učinkovitejšemu spoprijemanju s stresnimi zahtevami v tekmovalnih situacijah, kot njihovi mlajši kolegi. Rezultati potrjujejo, da so starejši športniki visoko motivirani in predani, izraženo imajo določeno stopnjo fokusa in kontrole ter samozavest, kar jim omogoča uspešno soočanje z zahtevnimi stresnimi situacijami.</dc:description><dc:publisher>[S. Hočevar]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-14 16:17:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>82118</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
