<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=82154"><dc:title>Analiza problematike kopičenja plastičnih odpadkov v času pandemije COVID-19</dc:title><dc:creator>Kovačič,	Jasna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Senegačnik,	Marjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Plastični odpadki</dc:subject><dc:subject>COVID-19</dc:subject><dc:subject>recikliranje</dc:subject><dc:subject>sežigalnice</dc:subject><dc:subject>obrazne maske</dc:subject><dc:subject>mikroplastika</dc:subject><dc:subject>nanoplastika.</dc:subject><dc:description>Plastika je del našega vsak dana. Najdemo jo lahko skoraj vse povsod. Uporablja se v gradbeništvu, robotiki, tekstilni industriji in v drugih industrijah. Prav zaradi svojih lastnosti in enostavne  ter poceni obdelave je priljubljen material, ki se uporablja za različne namene. Ob pojavu epidemije COVID-19 je prišlo do ukrepov za omejevanje širjenja virusa. Med temi ukrepi so bili razkuževanje rok, nošenja plastičnih rokavic, nošenja obraznih mask, samotestiranje ... kjer je bila prisotna plastika. V času COVID-19 se je povečalo število plastičnih odpadkov, kar je obremenilo okolje. Kljub zbiranju in ločevanju odpadkov je del teh plastičnih odpadkov pristalo v naravi, kjer so prišli v stik z živalmi in rastlinami. Tako je plastika vstopila v našo prehransko verigo. 
V času epidemije se zmanjšala uporaba surove nafte, kar je uplivalo na zmanjšenje cen nove nastale plastike. Tako je reciklirana plastika bila dražja, kot novo nastala, kar je pritegnilo zanimanje kupcev. Tako je v obtok prišlo velike količine dodatne plastike.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-21 20:03:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>82154</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
