<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=82180"><dc:title>Identifikacija žensk za visokorizičen izvid po konizaciji z uporabo nevronskih mrež</dc:title><dc:creator>Mlinarič,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Takač,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Repše Fokter,	Alenka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>rak materničnega vratu</dc:subject><dc:subject>ploščatocelična intraepitelijska lezija visoke stopnje</dc:subject><dc:subject>umetna inteligenca</dc:subject><dc:subject>umetne nevronske mreže</dc:subject><dc:subject>napovedovanje tveganja</dc:subject><dc:description>Na svetu je rak materničnega vratu (RMV) četrti najpogostejši rak pri ženskah. V Sloveniji je bil pri ženskah leta 2017 na sedemnajstem mestu. Z ustreznim presejanjem, zgodnjim odkrivanjem predrakavih sprememb in njihovim zdravljenjem, ga je mogoče preprečiti.  Metode umetne inteligence ('artificial intelligence – AI') bi lahko postale orodje, ki bi pripomoglo k rešitvi problema RMV.
Z našo študijo smo želeli preveriti, ali lahko z umetnimi nevronskimi mrežami na podlagi dejavnikov tveganja za razvoj ploščatocelične intraepitelijske lezije (PIL) na materničnem vratu (MV) in RMV ter izvida zadnjega brisa materničnega vratu (BMV) napovemo, ali bo končni histološki izvid konusa PIL visoke stopnje (PIL-VS) oziroma RMV ali ne. Poleg nevronskih mrež smo preizkusili tudi nekatere druge klasifikacijske sisteme.
Za analizo smo uporabili podatke 1475 pacientk, ki so imele narejeno konizacijo na Kliniki za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v letih 1993–2005. Vse podatke smo anonimizirali. Uporabili smo metode za uravnoteženje manjšinskega in večinskega razreda. Za analizo smo oblikovali več baz, izvedli pa smo jo z odprtokodnim programskim paketom za podatkovno rudarjenje WEKA.
Nevronske mreže so bile uspešnejše pri napovedovanju tveganih pacientk kot večinski algoritem. V naši študiji se je klasifikacijski algoritem Random Forest s sestavljeno metodo 'bagging' izkazal kot najuspešnejši in bi bil primeren za klinično uporabo.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2022-07-26 15:07:43</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>82180</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
