Faktor sklopitve NFC forum WLC antenPleterski, Jan (Avtor) Rojc, Matej (Mentor) NFCWLCoddajniksprejemnikmedsebojna induktivnostfaktor sklopitveiso površina.Brezžična tehnologija kratkega dosega oz. tehnologija NFC se uporablja že v mnogih dandanašnjih napravah. To tehnologijo je namreč mogoče uporabiti za najrazličnejše namene, kot so: identifikacija osebe, odpiranja vrat, plačevanja s kreditno kartico itd. Tehnologija NFC že leta pridobiva na pomenu. Ustanovil se je tudi forum NFC z namenom razvijati nove specifikacije in prilagajanja arhitekture NFC novim ciljem. V okviru tega je nastala tudi nova tehnologija WLC – specifikacija brezžičnega polnjenja, ki omogoča majhnim elektronskim napravam NFC brezžično polnjenje s prenosi moči do 1 W. V magistrski nalogi smo se osredotočili na antene, ki izhajajo iz standarda NFC Forum WLC. Cilj naloge je bilo določiti vrednosti faktorja sklopitve po celotnem območju delovanja anten iz standarda NFC Forum WLC. Pri raziskovnaju magnetno sklopljenega sistema smo preučevali medsebojno induktivnost, ki je ključni parameter za izračun faktorja sklopitve, ter tudi induktivnosti obeh anten. Vse opravljene meritve smo s pomočjo programskega jezika Python predstavili na grafih, ki prikazujejo vrednosti faktorja sklopitve v vseh izmerjenih točkah specificiranega delovnega volumna. Dodali smo tudi tehnični prikaz uvoza podatkov v programsko opremo PathWave Advanced Design System (ADS), ki jo lahko uporabimo v primeru uporabe izmerjenih podatkov za simuliranje. Odločili smo se za tri načine, kako izmeriti karakteristiko zračno sklopljenega sistema, sestavljenega iz dveh anten s standardom NFC Forum WLC. Tako smo prikazali naslednje tri metode merjenja faktorja sklopitve: – dvo-vhodno meritev z napravo VNA, – eno-vhodno meritev z napravo VNA, z metodo Odprt-Zaprt, – osciloskop in frekvenčni generator. Vse postavitve delovnega prostora smo pomerili s štirimi različnimi pozicijskimi kombinacijami med sprejemnikom in oddajnikom. Ker ima antena sled natisnjeno le na eni površini tiskane plošče, je merilni proces pokazal razliko. Če sta bili anteni obrnjeni ena proti drugi s tiskano stranjo, je bila vrednost faktorja sklopitve visoka. Če pa sta bili anteni obrnjeni s hrbtno stranjo ena proti drugi, je bila vrednost faktorja sklopitve veliko nižja. V primeru, da sta bili anteni obrnjeni v enako smer in je bila spodnja antena sprejemnik, zgornja pa oddajnik ali obratno, je bila vrednost faktorja sklopitve enaka. Vse merilne procese in ugotovitve smo želeli tudi teoretično ovrednotiti. Prikazali smo tri različne načine uvoza podatkov v programsko opremo za razvijanje in simuliranje radio-frekevenčnih sistemov ADS. Glede na rezultate merjenja bi bilo mogoče faktor sklopitve v določenih pozicijah delovnega prostora izboljšati, če bi bila antena koncentrična – s tem bi namreč povečali vrednost faktorja v smereh, kjer je sedaj antena krajša. V primeru simetrije bi v vse smeri definiranega delovnega prostora dobili tako enake vrednosti. Če bi bila antena koncentrične oblike, bi bila posledično večja, s tem pa bi imeli težavo za vgradnjo v manjše električne naprave. Za konec smo v magistrski nalogi podali še meritve z CNC-robotom. V tem primeru smo antene postavili v referenčne pozicije in definirali nov, večji delovni volumen. Iz rezultatov meritve pa smo nato raziskovali spreminjanje faktorja sklopitve izven definiranega delovnega volumna.[J. Pleterski]20222022-08-08 20:08:19Magistrsko delo/naloga82262sl