Vpliv epidemije novega koronavirusa na nasilje v družiniKrapež, Veronika (Avtor) Lobnikar, Branko (Mentor) Bučar-Ručman, Aleš (Komentor) nasiljedružinediplomske nalogeOpredelitev nasilja v družini se razlikuje glede na predpostavke, ki jih postavlja določena država ali organizacija. Najpogosteje se obravnava kot nasilje v intimnem partnerskem odnosu in se nanaša na fizično, spolno ali psihično (Rutherford, B. Zwi, J. Grove, Butchar, 2007). Doživljanje nasilja v družini negativno vpliva na življenje in zdravje žrtve. Poročila, ki jih zagotavljajo države in organizacije, dokazujejo, da se je nasilje v družinah med epidemijo koronavirusa povečalo (Wilanowska, 2021). Nevladne organizacije, ki delajo z žrtvami, so v obdobju epidemije leta 2020 javno opozarjale, da se je pojav nasilja v družinah stopnjeval, čeprav je bilo prijav nasilnih dogodkov manj. Epidemija je povzročila, da so družinski člani preživeli bistveno več časa skupaj doma, več negotovosti glede prihodnosti, izgubo občutka varnosti in stabilnosti ter službe, kar je imelo za marsikoga pomembno vlogo. Nobena okoliščina ni in nikoli ne sme biti opravičilo za nasilno ravnanje (Varuh človekovih pravic, 2021). Prav na tem pa temelji tudi zaključno delo, in sicer išče odgovore na tri raziskovalna vprašanja: Zakaj se je med epidemijo povečalo nasilje v družini?, Kakšni so bili razlogi, ki so jih žrtve navedle ob iskanju pomoči? in Kakšna je bila pomoč, ki so jo nevladne organizacije nudile žrtvam?. Nevladne organizacije so se med epidemijo soočale s številnimi izzivi, da so lahko žrtvam omogočile kakovostno psihosocialno pomoč. Za porast nasilja izpostavljajo tesen stik družinskih članov in omejevanje gibanja. Žrtve kot razlog za pomoč navajajo psihično nasilje, ki se je stopnjevalo v fizično in tudi spolno. V največji meri žrtve spremlja ekonomska problematika, kot npr. brezposelnost, iskanje stanovanja v času epidemije, varstvo otroka, zagotavljanje šolanja na daljavo itd. Nevladne organizacije so žrtvam nudile pomoč po svojih najboljših močeh. Kljub primanjkovanju kadra so vzpostavili 24-urno telefonsko pomoč, v hujših primerih nasilja pa tudi svetovanja v živo. V veliki meri pa se je delo nevladnih organizacij preselilo na splet (online srečanja, telefonski pogovori, spletna pošta itd.), varne hiše in krizni centri pa so ostali odprti.[V. Krapež]20222022-08-17 12:14:34Diplomsko delo/naloga82362sl