Turistična arhitektura Eda Mihevca v slovenski IstriHajdinac, Sara (Avtor) Lazarini, Franci (Mentor) Čebron Lipovec, Neža (Komentor) Edo Mihevcturizemarhitekturaslovenska IstrahoteliPo koncu druge svetovne vojne leta 1945 je bila Julijska krajina jabolko spora med novonastalo Demokratično federativno Jugoslavijo (kasneje Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo) in Zahodom s Kraljevino (po letu 1946 Republiko) Italijo na čelu. Jugoslovanska stran je v šestdesetih letih z vzpodbujanjem masovnega turizma na pridobljenem ozemlju želela izboljšati svojo gospodarsko rast, hotelska arhitektura pa je hkrati sooblikovala njeno novo politično reprezentacijo in tako veljala za neke vrste »izložbo«. Urbanistična ureditev in s tem tudi načrtovanje turističnih objektov v slovenski Istri je bilo leta 1955 dodeljeno Edu Mihevcu (1911–1985), slovenskemu arhitektu, urbanistu in pedagogu na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Njegov opus lokacijsko obsega predvsem Ljubljano in slovensko Istro, ki je imela zaradi Mihevčevega monopola do sedemdesetih let 20. stoletja enoten arhitekturni izraz. Obalni opus je bil do sedaj obravnavan le v kontekstu pregleda celotnega arhitektovega opusa, turistična arhitektura pa zgolj v posameznih vidikih (počitniška naselja, nateli in posamezni hoteli) in splošno ostaja še neraziskana.[Hajdinac S.]20222022-08-18 09:21:45Magistrsko delo/naloga82388slKoprsko primorje (Slovenija);