<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=82637"><dc:title>Usposabljanje in ukrepanje policijskih enot pri reševanju amok situacij</dc:title><dc:creator>Resnik,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krope,	Srečko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>amok situacije</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Policijski uslužbenci so v okviru policijskega dela izpostavljeni nevarnim, stresnim in fizično zahtevnim situacijam, na katere morajo biti ves čas dobro pripravljeni. V ta namen imajo vsako leto usposabljanja na več področjih. Pripravljajo se tudi na krizne situacije, ki zahtevajo dobro prepoznavanje prakse in teorije reševanja pojava. Ena od teh je tudi amok situacija, ki je prišla bolj v ospredje v zadnjih treh desetletjih. Beseda amok izhaja iz Malezije in pomeni blazno, brezupno in nasilno dejanje. Skozi zgodovino se je njen pomen nekoliko spreminjal in leta 1770 jo je kapitan James Cook, prvič opisal kot nasilno vedenje brez očitnega vzroka. Lahko bi rekli, da gre za izbruh nenadzorovane nasilnosti z uporabo orožja. 

Na začetku diplomske naloge smo se opredelili predvsem na sam pojem amok situacije in psihopatološke dejavnike, ki vplivajo na nastanek dogodka. Gre za aktivno situacijo, kjer imamo v večini enega storilca, ki brezpredmetno strelja na vse ki mu pridejo nasproti.  Nevarnost se v večini konča s storilčevim samomorom, motiv storilca pa po navadi ni znan. Razlog za takšno vedenje je lahko občutek po maščevanju, nepravičnosti ali samo želja po prepoznavnosti. Poznamo glavne tri psihološke dejavnike ki spodbujajo k napadu: narcistično maščevanje, disocialna osebnostna motnja in psihopatološko stanje zatemnitve zaznavanja stvarnosti. 

V nadaljevanju smo se srečali z nekaj primeri amok situacij po državah v Evropi in Združenih državah Amerike, ter se nato posvetili usposabljanju policijskih enot na tem področju. Preučili smo pomembnost sodelovanja med policijo in nujno medicinsko pomočjo ter se dotaknili samega ukrepanja policistov. Amok situacijo je zelo težko preprečiti, zato velik poudarek dajemo preventivnim ukrepom. Opredelili smo se tudi na psihološko pomoč žrtvam napada, njihovim svojcem in interventnim službam.

Prišli smo do zaključka, da je amok situacija zelo nepredvidljiva, zato ne moramo vedeti kdaj in kje se bo odvila. Kljub slovenski zakonodaji glede uporabe orožja je Slovenija potencialno okolje, kjer lahko pride do takšne situacije.</dc:description><dc:publisher>[P. Resnik]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-08-29 07:57:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>82637</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
