<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=82823"><dc:title>Dejavniki tveganja za pojav sindroma izgorelosti v času pandemije COVIDA-19 pri medicinskih sestrah v enotah intenzivne terapije</dc:title><dc:creator>Henkel,	Lisa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dobnik,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sindrom izgorelosti</dc:subject><dc:subject>COVID-19</dc:subject><dc:subject>enota intenzivne terapije</dc:subject><dc:subject>dejavniki 
tveganja</dc:subject><dc:description>Uvod: Pandemija koronavirusa 19 (COVID-19) je v letu 2020 zajela cel svet. Zdravstveno 
osebje je dosegalo tako psihične kot fizične meje zmogljivosti. Medicinske sestre so bile 
postavljene pred nove izzive, predvsem v enotah intenzivne terapije. V tem času se je 
pojavljalo veliko izgorelosti med medicinskimi sestrami v enotah intenzivne terapije in 
drugih oddelkih. Namen zaključnega dela je raziskati in predstaviti dejavnike tveganja za 
pojav sindroma izgorelosti v času pandemije pri medicinskih sestrah v enotah intenzivne 
terapije.
Metode: Za pripravo zaključnega dela smo opravili pregled literature. Strokovno 
literaturo smo zbrali v treh mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, 
ScienceDirect. Pri pregledu znanstvenih virov je bila uporabljena deskriptivna metoda, 
upoštevali smo vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja je prikazan s pomočjo 
PRISMA-diagrama.
Rezultati: V bazah smo našli 319 relevantnih strokovnih člankov, v analizo smo jih 
vključili 15. Analizo vsebine smo prikazali v tabeli, s pomočjo sintezne tabele smo 
predstavili skupne karakteristike raziskav.
Razprava in sklep: V večini raziskav je bilo ugotovljeno, da se je med pandemijo covida-19 v enotah intenzivne terapije povečalo število medicinskih sester s sindromom
izgorelosti. Na to so vplivali kadrovska stiska, pomanjkanje materiala in zaščitne opreme 
terstrah, da bi okužili domače. Ključnega pomena za preprečevanje sindroma izgorelosti 
souvedba programov na delovnih mestih, psihološka podpora in tehnike sproščanja, saj 
bi na ta način lahko zmanjšali število prizadetih.</dc:description><dc:publisher>[L. Henkel]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-05 08:11:59</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>82823</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
