<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=83002"><dc:title>Razlike v biodiverziteti vinograda za ekološko in KOPOP pridelavo</dc:title><dc:creator>Pinterič,	Žiga	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Urbanek Krajnc,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Podvršnik,	Miran	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>biodiverziteta</dc:subject><dc:subject>oskrba tal</dc:subject><dc:subject>trajna ozelenitev</dc:subject><dc:subject>Shannonov indeks</dc:subject><dc:subject>CSR strategije</dc:subject><dc:description>Kmetijstvo daje vse večji poudarek naravi prijaznem kmetovanju tudi v vinogradniški panogi. Z novimi prepovedmi in dodatnim omejevanjem uporabe fitofarmacevtskih sredstev se vse več kmetijskih gospodarstev odloča za ekološko kmetovanje. Namen diplomske naloge je bil popisati delež rastlin v medvrstnem pasu vinograda in ovrednotiti razlike v biodiverziteti za ekološki in KOPOP vinograd s pomočjo Shannonovega indeksa rastlinske pestrosti in CSR trikotnika po Grimu. V KOPOP pridelavi smo ugotovili povečanje deleža metuljnic, medtem ko je bil delež zeli nižji v primerjavi z ekološkim. Popisali smo 49 različnih vrst, med katerimi so se nekatere pojavljale samo v ekološkem ali samo v KOPOP načinu pridelave. Vrstna pestrost je bila večja pri KOPOP načinu pridelave, vendar smo večji Shannonov indeks določili v ekološkem načinu pridelave. Nadalje smo v ekološki pridelavi popisali signifikantni višji delež vrst rdeča bilnica (Festuca rubra), plazeči petoprstnik (Potentilla reptans) in njivski osat (Cirsium arvense), medtem ko je bil delež navadnega rmana (Achillea millefolium) nižji v primerjavi s KOPOP. Na podlagi vrednotenja CSR strategij smo dokazali, da se v KOPOP pridelavi pojavlja večji delež ruderalnih in stres tolerantnih vrst. Zaključimo lahko, da je biodiverziteta travne ruše v ekološkem vinogradu večja in bolj uravnotežena, saj kaže večjo tolerantnost na stres in prilagojenost na antropogene motnje.</dc:description><dc:publisher>[Ž. Pinterič]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-13 09:41:25</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>83002</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
