<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=83057"><dc:title>Odziv fiskalne politike na pandemijo COVID-19 v izbranih državah</dc:title><dc:creator>Beranič,	Žiga	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dajčman,	Silvo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>fiskalna politika</dc:subject><dc:subject>javne finance</dc:subject><dc:subject>makroekonomija</dc:subject><dc:subject>pandemija</dc:subject><dc:subject>COVID-19.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo preučili odziv fiskalne politike na gospodarske posledice, ki jih je povzročila pandemija COVID-19. Na kratko opredelimo fiskalno politiko s teoretičnega vidika, nadalje pa preučimo vplive, ki jih je imela pandemija, zlasti na rast gospodarstva, brezposelnost in javne finance. Ekonomske posledice pandemije na države po svetu niso bile simetrične, do razlik je prihajalo tudi znotraj samih držav, pri čemer je imela ključno vlogo struktura samega gospodarstva. Države in regije, bolj odvisne od storitvenega sektorja, ki za poslovanje zahteva medosebne stike, so zaradi pandemije utrpele večjo škodo. Pri fiskalnih ukrepih smo se osredotočili na izbrane države, in sicer na Slovenijo, Nemčijo, Francijo, Italijo, Združeno kraljestvo in ZDA. Ugotovili smo, da je bil odziv fiskalne politike za blažitev posledic pandemije COVID-19 enormen, vendar se je ta med državami razlikoval, tako po intenziteti kot tudi načinu. Ugotovili smo, da je Slovenija utrpela manjšo gospodarsko škodo kot druge države EU, ob tem pa je v pandemičnih letih 2020 in 2021 imela več javnofinančnih izdatkov kot druge države EU.</dc:description><dc:publisher>Ž. Beranič</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-14 19:15:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>83057</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
