<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=83058"><dc:title>Komunikacijske aktivnosti za osveščanje mladih o duševnem zdravju</dc:title><dc:creator>Ključevšek,	Nik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žilič Fišer,	Suzana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čakš,	Peter	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>organizacije</dc:subject><dc:subject>komunikacija</dc:subject><dc:subject>pristopi</dc:subject><dc:subject>strategije</dc:subject><dc:description>Zaključno delo je teoretična in empirična raziskava o komunikacijskih pristopih za osveščanje o duševnem zdravju. Duševno zdravje je stanje dobrega počutja, v katerem se lahko posameznik spopada z običajnimi življenjskimi stresi, dela učinkovito in plodno ter prispeva v svojo skupnost. Najpogostejše težave v duševnem zdravju so stres, depresija, tesnoba in motnje hranjenja. Mladostniki so ranljiva skupina, saj so v procesu odraščanja, zaradi česar lahko stresne situacije na njih vplivajo negativno. Za duševno zdravje sta pomembni promocija, ki stremi k razumevanju, kaj gradi dobro duševno zdravje, in preventiva, ki ugotavlja vzroke bolezni. Ugotovili smo, da organizacije na področju duševnega zdravja za osveščanje uporabljajo različne pristope, kot so: intervencije oz. programi, ki jih izvajajo v živo, spletne kampanje, plakati, brošure, spletne svetovalnice in objave na družbenih omrežjih. Ugotovili smo tudi, da je glavna pomanjkljivost spletnega osveščanja verodostojnost informacij.</dc:description><dc:publisher>[N. Ključevšek]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-14 19:54:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>83058</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>