<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=83111"><dc:title>Popis in analiza dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov pri prašičih pitancih</dc:title><dc:creator>Voga,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prevolnik Povše,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prašič</dc:subject><dc:subject>dobro počutje živali</dc:subject><dc:subject>grizenje repov</dc:subject><dc:subject>ocenjevanje</dc:subject><dc:subject>protokol</dc:subject><dc:description>Grizenje repov je resen problem v sodobni prašičereji, ki nastane kot posledica neustreznih rejskih razmer. Glavni preventivni ukrep je krajšanje repov, ki je sicer precej učinkovito, a za živali invazivno in ne prispeva k odpravi vzrokov grizenja repa. Alternativna pot je ocena dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov in posledično ukrepanje. Cilj raziskave je bil ugotoviti obseg grizenja repov v proučevanih rejah (n = 16) ter v vsaki reji oceniti dejavnike tveganja s pomočjo podrobnega vprašalnika, ki omogoča natančen popis razmer v reji. Skupno smo v raziskavi ocenili 54 boksov in 916 prašičev pitancev. Vsi rejci, z izjemo enega, redijo prašiče s skrajšanimi repi. Vsi rejci imajo kljub krajšanju repov izkušnje s pojavom grizenja repov. Le-ta se v rejah pojavlja v manjšem obsegu; zabeležili smo 12 % boksov, v katerih so bili prašiči izločeni in 4 % boksov, v katerih so bili prašiči zdravljeni zaradi poškodb repov. Raziskava je pokazala, da se v slovenskih rejah pojavljajo številni dejavniki tveganja, še zlasti naslednji: pomanjkljiv nadzor nad klimatskimi razmerami v hlevu (odsotnost merilnih aparatur v 75 %), neustrezna velikost (zlasti proti koncu pitanja, 13 %) in struktura boksa (razporeditev elementov v boksu, 83 %), odsotnost nastila/slame (74 %), uporaba neoptimalnih predmetov za zaposlitev, premalo krmilnih mest (74 %) in napajalnih mest (27 %), neustrezen pretok vode (85 %), neustrezna meljava krme (v 85 %), pomanjkljiv nadzor nad sestavo krme (odsotnost analiz krmnih sestavin, v 54 %). V vseh rejah se pojavlja več različnih dejavnikov hkrati. Za vsako rejo je značilna drugačna kombinacija dejavnikov tveganja. Na osnovi rezultatov lahko zaključimo, da so izboljšave v rejah možne, v kolikor se reševanja problematike lotimo individualno. Če bi se rejci zavedali pomanjkljivosti, bi bilo možno marsikatero izmed težav odpraviti brez posebnih naporov in večjih finančnih vložkov.</dc:description><dc:publisher>[T. Voga]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-19 12:12:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>83111</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
