<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=83149"><dc:title>Avtomatizacija in vodenje laboratorijskega pasterizatorja</dc:title><dc:creator>Sinkovič,	Aleš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Muškinja,	Nenad	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Avtomatizacija</dc:subject><dc:subject>vodenje</dc:subject><dc:subject>pasterizacija</dc:subject><dc:subject>TIA portal</dc:subject><dc:subject>PLK.</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga opisuje postopek avtomatizacije in vodenja laboratorijskega pasterizatorja, namenjenega analizi toplotne obdelave živila za namen pasterizacije. Stroj je bil za lastno uporabo razvit in izdelan v slovenskem podjetju Petek Proces d.o.o., ki se primarno ukvarja z izdelavo tunelskih pasterizatorjev in ki takšen stroj potrebuje za kreiranje pasterizacijskih temperaturnih režimov raznih napitkov in živil. Osnovna naloga laboratorijskega pasterizatorja je gretje oziroma hlajenje produkta po v naprej določenem temperaturnem režimu. Slednje je doseženo s temperaturno regulirano vodo, katera s pomočjo črpalke cirkulira iz internega bazena na pršilne šobe, se razprši po analiziranem produktu in steče nazaj v bazen. Za temperaturno regulacijo se s pomočjo regulacijskih ventilov v procesno cirkulacijo dozira hladna, sveža voda ali v zalogovniku pripravljena vroča voda. Krmiljenje se izvaja na Siemens 1500 krmilniku, s katerim se upravlja preko Siemens HMI uporabniškega vmesnika. V nalogi je najprej opisana tehnika pasterizacije in njena vloga v prehrambni industriji. Na podlagi procesne sheme in električnega načrta so opisane posamezne komponente stroja, njihova funkcija in medsebojna relacija. V drugem delu so v obliki logičnih tabel, besedila in funkcijskih ter procesnih diagramom opisane operacijske in krmilne zahteve ter njihova implementacija v programskem okolju TIA portal. V zadnjem delu so predstavljene in med seboj primerjane različne metode pridobivanja parametrov PID regulatorjev. Za namen ugotovitve, katera metoda je najprimernejša za opisano aplikacijo, so vse testirane na praktičnem primeru.</dc:description><dc:publisher>[A. Sinkovič]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-21 19:04:54</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>83149</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
