<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=83297"><dc:title>Medosebni odnosi v mentorskem procesu v zdravstveni negi</dc:title><dc:creator>Lunder,	Tadej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lešnik,	Amadeus	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Koželj,	Anton	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>medosebni odnosi</dc:subject><dc:subject>mentorstvo</dc:subject><dc:subject>izzivi v mentoriranju</dc:subject><dc:subject>karakteristike mentorja</dc:subject><dc:subject>mentorstvo v zdravstveni negi</dc:subject><dc:description>Uvod: Kultura mentorstva se začne z avtentičnim vodenjem, odprto komunikacijo in spoštovanjem vseh zaposlenih. Mentor nudi suport v odnosu, kjer različni faktorji vplivajo na izoblikovanje zaposlenega. Disperzija veščin mora biti pri zagotavljanja kompetenc na področjih praktičnega in teoretičnega usposabljanja enakomerna.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Instrument raziskave je bil vprašalnik, ki smo ga oblikovali na podlagi literature. Vprašalnik je v celoti izpolnilo 106 anketirancev. Pri statistični analizi smo uporabili opisno ali deskriptivno statistiko in za preverjanje razlik med skupinami enosmerno ANOVO. Podatki so bili obdelani s programom Microsoft Excel. Predstavljeni so v obliki tabel in grafov z ustrezno interpretacijo. Hipoteze smo preverili s pomočjo statističnega paketa IBM SPSS 27.0. 
Rezultati: Mentoriranci so bili zadovoljni s svojim mentorjem. Prenos strokovnih znanj je bil na visoki ravni, visoko je bil ocenjen tudi medosebni odnos. Hipotezo 1 smo zavrnili, saj so rezultati t-testa pokazali, da ne obstaja statistično pomembna razlika v zadovoljstvu z medosebnimi odnosi z mentorjem, glede na to, ali je udeleženec tudi sam mentor v kliničnem okolju, p(1-stranski) = 0,721. Moč testa (1-β) v programu G*Power znaša 0,14. Hipotezo 2 zaradi premajhnega števila udeležencev v preostalih dveh skupinah inferenčna analiza ni bila smiselna, zato hipoteze nismo potrdili, niti zavrnili. 
Razprava in sklep: Mentorstvo krepi kader v zdravstveni negi in ustvarja pozitivne, profesionalne in avtonomne voditelje. Mentorji postavljajo temelje za kakovostno delo posameznika, ki prihaja v klinično okolje. Zapolnitev delovnih mest s kakovostnimi, kadri je ključnega pomena za rast in razvoj  slovenskega zdravstva v prihajajočih turbulentnih časih.</dc:description><dc:publisher>[T. Lunder]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-18 11:00:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>83297</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
