<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=83508"><dc:title>Uporaba aeroponike v vertikalnem kmetovanju</dc:title><dc:creator>Mongus,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rakun,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Germšek,	Blaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vertikalno kmetijstvo</dc:subject><dc:subject>aeroponika</dc:subject><dc:subject>avtonomni rastlinjak</dc:subject><dc:subject>porabljeni viri</dc:subject><dc:subject>hidroponika</dc:subject><dc:description>Uporaba aeroponike v vertikalnem kmetijstvu se uveljavlja kot učinkovita metoda vzgoje rastlin v pokritih prostorih. S tem se zagotavlja boljša samooskrba mestnega prebivalstva in se zmanjšuje transportna pot zelenjave, kar ohranja njeno svežino. V sklopu projekta smo testirali učinkovitost in upravljanje avtonomnega rastlinjaka oz. tovarne rastlin za vzgojo rastlin brez substrata. Za izvedbo preliminarne študije, ki je zajemala vzgojo 56 rastlin v sistemu aeroponike, so se spremljali vhodni parametri. Poraba vode, električne energije, hranilne raztopine in izguba vode skozi transpiracijo so predstavljali parametre, ki so bili potrebni za uspešno vzgojo 56 glav solate. Skozi rastni cikel je bil sistem nadziran avtonomno in tako vzdrževal rastne pogoje. Ti so zajemali temperaturo zraka, relativno vlažnost, dolžino osvetlitve in načrtovane prehrambne cikle, ki so bili vnaprej določeni skozi 60-dnevno obdobje. Po končanju rastnega cikla so solatne glave dajale videz dobrega zdravstvenega stanja, njihov prirastek biomase pa je bil ovrednoten s pomočjo tehtanja.</dc:description><dc:publisher>[Ž. Mongus]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-12-07 10:23:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>83508</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>