<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=83513"><dc:title>Metoda ocenjevanja kinematičnih zmožnosti robota za optimizacijo lege obdelovanca v primeru robotske površinske obdelave</dc:title><dc:creator>Stradovnik,	Saša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hace,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>robotska površinska obdelava</dc:subject><dc:subject>izvedljivost robotske naloge</dc:subject><dc:subject>kinematične sposobnosti robota</dc:subject><dc:subject>elipsoid manipulabilnosti</dc:subject><dc:subject>politop manipulabilnosti</dc:subject><dc:subject>dekompozicija gibanja</dc:subject><dc:subject>metoda DTF</dc:subject><dc:subject>optimizacija lege obdelovanca</dc:subject><dc:description>Robotska površinska obdelava geometrijsko razgibanih obdelovancev predstavlja eno izmed zahtevnejših robotskih nalog, sploh v primeru kolaborativnih robotskih sistemov, kjer so razpoložljive kinematične zmožnosti precej zmanjšane v primerjavi s klasičnimi industrijskimi roboti. Da bi zagotovili izvedljivost takšne robotske naloge in na ta način zagotavljali fleksibilnost robotske aplikacije, je potrebno oceniti te sposobnosti pred samo izvedbo robotske površinske obdelave. Z namenom določitve natančne in fizikalno konsistentne informacije o maksimalnih sposobnostih ob upoštevanju želenih tehnoloških zahtev, bomo v sklopu doktorske disertacije predstavili metodo DTF (ang. Decomposed Twist Feasiblity). Ocenjevanje maksimalnih izvedljivih hitrosti vrha robota izhaja iz ideje o dekompoziciji translacijskega in rotacijskega gibanja, ob upoštevanju tipičnih zahtev robotske površinske obdelave, kjer je zahtevano sinhrono translacijsko-rotacijsko gibanje. Predlagana metoda DTF bo predstavljena skupaj z uveljavljenim konceptom politopa manipulabilnosti. Za razliko od obstoječih metod, ki ocenjujejo kinematične zmožnosti robota v uteženem prostoru zasuka ali obravnavajo translacijski in rotacijski podprostor ločeno, predlagan pristop ponuja natančno določitev skupnih kinematičnih sposobnosti, kar je pogosto zahtevano v primeru robotske površinske obdelave. Numerični rezultati, predstavljeni v tej doktorski disertaciji prikazujejo uporabnost predstavljene metode v primeru optimizacije lege obdelovanca vnaprej poznane znane tehnološke poti, definirane po površini obdelovanca.</dc:description><dc:publisher>[S. Stradovnik]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-12-08 11:41:07</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>83513</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
