Intervencije za izboljšanje oksigenacije kritično bolnih s COVID-19Špalir-Kujavec, Betka (Avtor) Dobnik, Mojca (Mentor) Halec, Bine (Komentor) pacienti s koronavirusno boleznijo 2019oksigenacijabronhoskopijapronacijadušikov oksidUvod: Koronavirusna bolezen 2019 pri kritično bolnih povzroča hudo obliko akutnega respiratornega distresnega sindroma. Zadostna oksigenacija je za preživetje teh pacientov ključnega pomena. Ker invazivna mehanska ventilacija za zagotavljanje zadostne oksigenacije v večini primerov ne zadostuje, želimo z zaključnim delom predstaviti tri najpogosteje uporabljene intervencije za izboljšanje oksigenacije pri kritično bolnih s koronavirusno boleznijo 2019 ter jih medsebojno primerjati. Metode: Uporabili smo deskriptivno-opisno metodo delo. Izvedli smo pregled z analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo pregledali v mednarodnih podatkovnih bazah Cochrane Library, PubMed, Wiley Online Library in ScienceDirect. Iskanje literature z vključitvijo in izključitvijo smo prikazali po priporočilih PRISMA. Članke smo kritično ocenili, razvrstili po hierarhiji dokazov in predstavili v obliki tabele. Rezultati: V končno analizo smo vključili 16 člankov. Našli smo osem raziskav na temo pronacije, tri raziskave na temo bronhoskopije ter pet raziskav na temo inhalacijski dušikov oksid. Ugotovili smo, da je pronacija izmed izpostavljenih intervencij za izboljšanje oksigenacije kritično bolnih s koronavirusno boleznijo 2019 najpogosteje uporabljena in najbolj učinkovita. Kombinacija intervencij za izboljšanje oksigenacije se je izkazala kot reševalno zdravljenje pri kritično bolnih s koronavirusno boleznijo 2019 s hudo obliko akutnega respiratornega distresnega sindroma. Razprava in zaključek: Pronacija je za izboljšanje oksigenacije in hitrejše okrevanje najučinkovitejša. Bronhoskopija je izmed izpostavljenih intervencij najmanj raziskana.[B. Špalir Kujavec]20232023-01-27 17:14:39Magistrsko delo/naloga83737sl