<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=83794"><dc:title>Učinkovitost ukrepov proti epidemiji COVID-19 v Sloveniji - primerjava z Norveško in Švedsko</dc:title><dc:creator>Kristan,	Gregor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Meško,	Gorazd	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>epidemije</dc:subject><dc:subject>zaprtje</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Danes smo soočeni z vedno hitrejšimi in intenzivnejšimi spremembami na svetu, ki vplivajo na globalno varnosti. Z letom 2020 smo bili soočeni z globalno zdravstveno krizo, ki jo je sprožil izbruh virusa SARS-CoV-2. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 30. januarja razglasila, da izbruh predstavlja svetovno nevarnost za javno zdravje. Izbruh virusa SARS-CoV-2 so prvič zaznali decembra 2019 na Kitajskem v mestu Wuhan, tri mesece kasneje pa je virus že dosegel pandemske razsežnosti po celem svetu. 
V nalogi smo se osredotočili na tri države in raziskali ter analizirali ukrepe proti epidemiji nalezljive bolezni COVID-19. Najprej smo sledili hierarhiji obveščanja in ukrepanja, od globalne ravni do državne ravni, na katerih poteka glavna bitka z epidemijo nalezljive bolezni. V prvi vrsti smo raziskali vrste ukrepov, ki jih imajo države na razpolago ob kriznih razmerah in nato še analizirali ukrepanje držav Švedske, Norveške in Slovenije. Ugotovili smo, da imajo te države zelo podobne načrte pripravljenosti in odzivanja na epidemijo nalezljive bolezni. Kljub temu smo opazili, da se je ukrepanje držav razlikovalo po strogosti ukrepov. Švedska država je za razliko od Norveške in Slovenije do epidemije COVID-19 pristopila z bolj mehkim pristopom omejevanja in zapiranja ter posledično imela več okužb in smrti. Norveška in Slovenija sta imeli ostrejše ukrepe in kot rezultat v prvem valu epidemije imeli tudi manj okužb in smrti v primerjavi s Švedsko. Je pa Slovenija v drugem valu celo v primerjavi s Švedsko imela, kljub najstrožjim ukrepom proti epidemiji COVID-19, največ okužb in smrti. Iz tega sklepamo, da je pri odzivanju na epidemijo zelo pomembno, da ukrepanje politike sledi nasvetom strokovnjakov, ki obvladajo svojo stroko. V nasprotnem primeru lahko hitro postanejo ukrepi nejasni in nerazumljivi, kar privede do delnega upoštevanja ali celo neupoštevanja ukrepov. S tem se zmeda med učinkovitostjo ukrepov in neučinkovitostjo še povečuje in privede do primera, ki smo ga imeli v Sloveniji.</dc:description><dc:publisher>[G. Kristan]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-02-10 10:48:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>83794</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Slovenija; Norveška; Švedska;</dc:coverage></rdf:Description></rdf:RDF>
