Zaupanje študentov FVV v delo policije in zaznavanje premoženjske kriminalitete pred ter po prvem obdobju karantene pandemije COVID-19Žižmond, Gaja (Avtor) Erčulj, Vanja (Mentor) Modic, Maja (Komentor) policijazaupanjepandemijekarantenekriminalitetamagistrska delaKonec leta 2019 so v Vuhanu na Kitajskem prvič poročali o novem primeru virusa, ki ogroža življenja ljudi. 7. januarja je bil koronavirus opredeljen kot bolezen dihal COVID-19. Po štirih mesecih se je virus razširil na več kot 210 držav ter ozemelj, kjer je bilo uradno okuženih več kot 3 milijone prebivalstva ter zabeleženih več kot 225.000 žrtev bolezni. Kot odziv na hitro širjenje virusa ter pričakovano eksponentno rast novih okužb so številne države uvedle karanteno. Karantena običajno zapoveduje, da se ljudje zadržujejo v svojih stanovanjih, podjetja uvedejo (v kolikor je to mogoče) delo od doma, hkrati pa se prepovejo kakršni koli stiki med ljudmi. V magistrski nalogi smo ugotavljali, v kolikšni meri se je spremenilo zaznavanje premoženjske kriminalitete v obdobju po karanteni glede na obdobje pred njo. Preučili smo tudi samozaščitne ukrepe, ki se jih posamezniki poslužujejo, da se zaščitijo pred morebitno premoženjsko kriminaliteto. Ugotovili smo, da je bila zaskrbljenost pred vlomom v hišo bolj prisotna v obdobju po karanteni kot v obdobju pred njo, vendar razlike niso bile statistično značilne. Čas izvajanja raziskave (pred in po karanteni) prav tako ni bil povezan z oceno verjetnosti vloma, občutkom nadzora nad premoženjsko kriminaliteto ali zaupanjem v policijo. Od samozaščitnih ukrepov se anketiranci v največji meri poslužujejo zaklepanja vrat in zapiranja oken. Ugotovili smo, da ni statistično značilne povezanosti med uporabo ukrepov varovanja doma in oceno verjetnosti premoženjske kriminalitete.[G. Žižmond]20232023-02-14 13:19:16Magistrsko delo/naloga83809sl