<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=83846"><dc:title>Mehanizmi varstva lastninske pravice tretjih v izvršilnem in stečajnem postopku</dc:title><dc:creator>Berdnik,	Mima	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrenčur,	Renato	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Baghrizabehi,	Denis	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pravica do zasebne lastnine</dc:subject><dc:subject>varstvo lastninske pravice tretjih</dc:subject><dc:subject>ugovor tretjega</dc:subject><dc:subject>tožba na nedopustnost izvršbe</dc:subject><dc:subject>prijava izločitvene pravice</dc:subject><dc:subject>tožba na uveljavitev prerekane izločitvene pravice.</dc:subject><dc:description>Mehanizme varstva lastninske pravice tretjih v izvršilnem postopku predstavljata ugovor tretjega in tožba zaradi nedopustnosti izvršbe, v stečajnem postopku pa prijava izločitvene pravice in tožba na uveljavitev prerekane izločitvene pravice. Omenjena pravna sredstva so bila v zadnjih nekaj letih predmet ustavne presoje. Ustavno sodišče jih je presojalo predvsem z vidika prekluzivnih rokov, ki jih imajo tretji na voljo, da uveljavljajo svojo lastninsko pravico. Na obeh področjih je bila ugotovljena kršitev pravice do zasebne lastnine. V magistrski nalogi so obširneje predstavljeni omenjeni mehanizmi v luči pravice do zasebne lastnine kot temeljne človekove pravice v povezavi s klasičnim stvarnopravnim varstvom lastninske pravice. Za lažje razumevanje problematike so predstavljeni tudi nekateri splošni instituti izvršilnega in stečajnega prava.

Zaključiti je mogoče, da mehanizmi varstva lastninske pravice tretjih v izvršilnem in stečajnem postopku zasledujejo enake cilje kot lastninska tožba. Kljub odločbam Ustavnega sodišča, ki posegajo na to področje, je mogoče v trenutni ureditvi prepoznati določene neustavnosti in nedoslednosti. Trditi je mogoče, da nesuspenzivnost ugovora tretjega in tožbe tretjega zaradi nedopustnosti izvršbe, v pozvezavi s strogimi pogoji za odlog na predlog tretjega, pomenita kršitev pravice do zasebne lastnine tretjega. Prav tako je mogoče zaključiti, da 30 dnevni rok za vložitev tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe pomeni kršitev pravice do zasebne lastnine tudi glede izvršbe na nepremičnine in ne samo premičnine, kot je v nedavno odločilo Ustavno sodišče.</dc:description><dc:publisher>[M. Berdnik]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-02-22 12:02:52</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>83846</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
