<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=84035"><dc:title>Vpliv različnih metod priprave površine SPE na adsorpcijo izbranih proteinov za zasnovo biosenzorjev</dc:title><dc:creator>Konjević,	Ivan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Finšgar,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hočevar,	Samo B.	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>sitotiskane elektrode</dc:subject><dc:subject>SPCE</dc:subject><dc:subject>adsorpcija proteinov</dc:subject><dc:subject>goveji serumski albumin</dc:subject><dc:subject>protein A</dc:subject><dc:subject>elektrokemijski biosenzorji</dc:subject><dc:description>Eden ključnih korakov pri izdelavi elektrokemijskega biosenzorja je imobilizacija biomolekul (proteinov, encimov, DNK ipd.) na površini delovne elektrode. V zvezi s tem je predobdelava elektrodne površine neizogiben del procesa, še posebej v primeru, ko se uporabljajo komercialno dostopne sitotiskane ogljikove elektrode (angl. screen-printed carbon electrodes, SPCE), ki izkazujejo nekoliko slabšo elektrokemijsko ponovljivost. V magistrski nalogi smo preučili vpliv izbranih metod površinske predobdelave SPCE, kot sta predobdelava s tehniko ciklične voltametrije v H2SO4 in H2O2 ter uporaba pozitivno in negativno nabite plazme kisika, na njene elektrokemijske karakteristike. Preučili smo vpliv teh metod na ponovljivost elektrodnega odziva in na kinetiko adsorpcije dveh najpogosteje uporabljenih proteinov za izdelavo biosenzorjev, in sicer govejega serumskega albumina (angl. bovine serum albumin, BSA) in proteina A. Ugotovili smo, da je vsaka od uporabljenih metod izboljšala elektrokemijsko stabilnost SPCE-elektrod in predvsem pozitivno vplivala na kinetiko adsorpcije obeh proteinov. Rezultati kažejo, da je v vsakem primeru BSA pokazala bolj kompleksno obnašanje v primerjavi s proteinom A, kot najbolj učinkovito metodo za oba proteina pa lahko izpostavimo predobdelavo z uporabo negativne plazme. Pri adsorpciji proteina A smo opazili bolj izrazit padec voltametrijskega odziva v primerjavi z BSA, in sicer za vsako metodo predobdelave površine delovne elektrode. V primeru obeh proteinov se je izkazalo, da je koncentracija 5 in 10 µg/mL zadostna za vzpostavitev stabilne proteinske plasti v povezavi z enourno inkubacijo na SPCE. Glede na izboljšanje elektrokemijske ponovljivosti elektrod, kot tudi izboljšanje adsorpcije obeh modelnih proteinov, lahko zaključimo, da je predobdelava SPCE ključni korak pri izdelavi elektrokemijskih biosenzorjev.</dc:description><dc:publisher>[I. Konjević]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-03-31 11:22:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>84035</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
