<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=84046"><dc:title>Nasilje nad LGBTQ+ osebami</dc:title><dc:creator>Šurbek,	Janaki	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bučar-Ručman,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>LGBTQ+</dc:subject><dc:subject>nasilje</dc:subject><dc:subject>mikroagresija</dc:subject><dc:subject>posledice nasilja</dc:subject><dc:subject>diskriminacija</dc:subject><dc:subject>zakonodaja</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Nasilje se odvija vsakodnevno na različnih nivojih družbe. Najpogosteje se izvaja nad marginaliziranimi deli družbe, kamor spadajo tudi LGBTQ+ osebe. Nasilna dejanja se dogajajo na grobem fizičnem kot tudi psihičnem nivoju. Posamezniki ali skupine, ki sprejemajo heteronormativnost kot edino sprejemljivo, zavedno ali nezavedno, prizadenejo LGBTQ+ pripadnike in jih odrivajo na rob družbe ter to pozicijo tudi vzdržujejo. Posledice nasilja lahko LGBTQ+ osebe nosijo s seboj vse življenje. Te jim onemogočajo vključitev v širšo družbo na sprejemajoč in spoštljiv način.
Mnoge države regulirajo področje diskriminacije in poskušajo na mnoge načine usmeriti družbo v enakovredno obravnavanje LGBTQ+ oseb in ostalih marginalnih skupin. Pri obravnavanju LGBTQ+ tematik se Republika Slovenija ravna po direktivah Evropske unije. Na mnogih področjih je v primerjavi z najnaprednejšimi evropskimi državami v zaostanku.</dc:description><dc:publisher>[J. Šurbek]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-04-01 13:44:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>84046</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>