<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=84083"><dc:title>Ukrepi centralne banke za podporo bančnemu sistemu v času pandemije sars - covid - 19</dc:title><dc:creator>Fink,	Vanesa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Taškar Beloglavec,	Sabina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>centralna banka</dc:subject><dc:subject>tveganje</dc:subject><dc:subject>pandemija SARS-Covid-19</dc:subject><dc:subject>ukrepi</dc:subject><dc:subject>bančni sistem</dc:subject><dc:subject>pravne podlage.</dc:subject><dc:description>Centralna banka je glavna in neodvisna finančna institucija, ki jo ima vsaka država, zato lahko posledično trdimo, da gre za najpomembnejšo finančno institucijo v državi. Zaradi svoje pomembnosti pa centralne banke s svojimi izjavami lahko vplivajo na stanje na finančnem trgu. Glavna naloga centralne banke je, da skrbi za stabilnost gospodarstva države in ga krepi tako, da lahko gospodarstvo raste iz dneva v dan. Centralna banka tudi regulira ponudbo denarja in dostopnost kreditov, ima tudi regulativno funkcijo do določene mere. V letu 2020 pa nas je pretresla novica o pandemiji covid-19, ki ga je 11. marca razglasila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Gre za novi koronavirus, poimenovan SARS-Cov-2, ki je hud akutni respiratorni sindrom in lahko povzroči resne bolezni. Države v euroobmočju so v ta namen sprejele vrsto ukrepov, da bi preprečile širjenje bolezni. Ena izmed teh ukrepov je bila samoizolacija ljudi in pa ustavitev proizvodnih in poslovnih dejavnosti, kar pa je vodilo k padcu gospodarstva v euroobmočju. V tem letu je v prvi polovici gospodarska aktivnost upadala zaradi ukrepov za omejitev gibanja in povečane nenaklonjenosti tveganju. V drugi polovici pa se je aktivnost nekako stabilizirala ob pomoči močnega in koordiniranega odziva denarne in javnofinančne politike. ECB je v tem času zrahljala naravnanost denarne politike s nabori ukrepov. S tem je nekako preprečila negativen vpliv pandemije v euroobmočju. Angleška centralna banka Bank of England, je v času pandemije znižala obrestno mero na 0,25 odstotka. Za ta ukrep se je banka odločila zato, saj je s tem želela omejiti posledice pandemije, medtem pa je ameriška centralna banka Federal Reserve začela s povišanjem obrestnih mer, in sicer za 0,75 odstotka na 2,25 do 2,50 odstotka. Švedska centralna banka Sveriges Riksbank pa je poleg zniževanju obrestnih mer za banke, dala poudarek na nakupih vrednostnih papirjev, kjer je cilj olajšati dobavo kreditov in ublažiti gospodarstvo.</dc:description><dc:publisher>V. Fink</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2023-04-06 20:21:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>84083</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
