<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=84250"><dc:title>Uporaba kibernetskih orožij v sferi obveščevalne dejavnosti</dc:title><dc:creator>Erak,	David	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Koren,	Božidar	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kibernetsko orožje</dc:subject><dc:subject>kibernetski napadi</dc:subject><dc:subject>obveščevalna dejavnost</dc:subject><dc:subject>mednarodne organizacije</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Z razvojem kibernetskega prostora in odvisnosti družbe od njega so obveščevalne službe in z njimi povezani akterji za doseganje geopolitičnih in nacionalnovarnostnih ciljev morali razviti nove metode in orodja, ki jim omogočajo pridobivanje tajnih podatkov iz tega prostora. Pojavile so se nove tehnike in strategije, ki so posebej zasnovane za izkoriščanje ranljivosti digitalnih sistemov. V diplomskem delu bomo predstavili uporabo teh orodij, ki jih poznamo pod pojmom kibernetsko orožje, in njihovo vlogo pri pridobivanju tajnih podatkov.
Predstavili bomo tudi različne vrste kibernetskega orožja, ki ga uporabljajo obveščevalne službe, kot so zlonamerna programska oprema, virusi in druge oblike zlonamerne programske opreme. Ta orodja so namenjena vdoru v ciljne sisteme in zbiranju podatkov, ki se nahajajo v teh sistemih. 
Tako je v sodobnem digitalnem svetu uporaba kibernetskega orožja postala najpomembnejša metoda zbiranja obveščevalnih podatkov. 
V diplomskem delu bomo izpostavili tudi druge nevarnosti, povezane z uporabo kibernetskega orožja, ki pa niso povezane z zbiranjem tajnih podatkov. To so kibernetski napadi na številne sisteme, ki so pomembni za delovanje države, tu bi omenili predvsem kritično infrastrukturo, finance, gospodarstvo in družbene podsisteme, kot je zdravstvo, takšni napadi pa družbi povzročijo veliko škode. Tudi za temi napadi običajno stojijo države ali hekerske skupine, ki jih pogosto sponzorira država. 
Da se država lahko uspešno zoperstavi tem napadom, ki so usmerjeni na kritično infrastrukturo in nimajo nobene povezave z obveščevalno dejavnostjo, pa je pogosto potrebno mednarodno sodelovanje med državami oziroma mednarodnimi organizacijami, kot sta EU in NATO.</dc:description><dc:publisher>[D. Erak]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-05-09 09:27:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>84250</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
