<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=84328"><dc:title>Psihosocialna pomoč žrtvam vrstniškega ustrahovanja</dc:title><dc:creator>Komidar,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Meško,	Gorazd	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vrstniško ustrahovanje</dc:subject><dc:subject>psihosociologija</dc:subject><dc:subject>žrtve</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Z vrstniškim ustrahovanjem se strokovnjaki spopadajo že mnogo let, sproti pa so se in se še vedno pojavljajo nove oblike tega problema. Tem je potrebno slediti in jih ustrezno obravnavati, saj je to pomemben dejavnik pri zatiranju in nadzoru ustrahovanja med vrstniki. Prav tako je pomembna ustrezna preventivna dejavnost na tem področju ter sodelovanje vpletenih institucij, ki so odgovorne za preprečevanje in zatiranje ustrahovanja. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kakšne oblike pomoči so na voljo otrokom in mladostnikom, ki so žrtve vrstniškega ustrahovanja. Poleg tega želimo izvedeti, katere oblike pomoči so najbolj učinkovite, na koga se žrtve največkrat obrnejo po pomoč in katerim institucijam manj zaupajo, zakaj sploh pride do ustrahovanja, kdo so žrtve in kdo storilci ter kako bi lahko izboljšali prakso pomoči, tako za žrtve kot tudi za storilce. Ugotavljamo, da večina žrtev pomoč najprej poišče pri osebah, s katerimi so največ v stiku in jim lahko zaupajo. Te jih nato napotijo do strokovnjakov, usposobljenih na tem področju, da jim nudijo ustrezno pomoč. To največkrat zajema individualno svetovanje in pogovor, odločijo pa se tudi za skupinske delavnice in programe, ki so primerni glede na posamezno situacijo. Različne institucije med seboj večinoma uspešno sodelujejo, a bi si tega želeli v večji meri. Pomembno je, da so osebe, ki so z otroci in mladostniki največ v stiku, pozorne na njihovo obnašanje in morebitne znake stiske. Le tako jim lahko zagotovijo ustrezno pomoč, ko jo potrebujejo in s tem razvijejo pozitiven odnos. Velik delež nasilja še vedno ostaja skrit, saj si žrtve o tem ne upajo spregovoriti. Zato se pristojne institucije trudijo, da bi otroke in mladostnike spodbudile k pogovoru o težkih situacijah, v katerih se znajdejo.</dc:description><dc:publisher>K. Komidar</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-05-23 20:33:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>84328</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
