Prvi pristop k samomorilni osebiSamastur, Ana (Avtor) Koželj, Anton (Mentor) Musović, Kasandra (Komentor) reševalcitehniki nujne medicinske pomočisamomorUvod: Zaradi samomora vsako leto umre več kot 700.000 ljudi po svetu. Definiran je kot namerno prenehanje lastnega življenja. Empatični pristop, dobra prepoznava dejavnikov tveganja in opozorilnih znakov samomorilnega vedenja je ključnega pomena pri preprečevanju le-tega. Namen zaključnega dela je raziskati, katere so intervencije reševalcev pri prvem pristopu k samomorilni osebi. Metode: Pregledali smo znanstveno literaturo s področja prvega pristopa k samomorilni osebi v angleškem in slovenskem jeziku. Uporabili smo deskriptivno metodo dela z metodo analize, kompilacije, komparacije in sinteze. Članke smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL in ScienceDirect. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali. Rezultati: Od skupno 812 zbranih člankov smo v raziskavo vključili 7 člankov. S pomočjo identificiranih virov smo ugotovili, da mora biti pristop do samomorilne osebe umirjen, razumevajoč, strokoven, individualen, usmerjen na posameznika in prav tako na njegovo družino in bližnje. Razprava in sklep: Velikokrat se reševalci počutijo nemočne in so mnenja, da potrebujejo več usposabljanja za takšne situacije. Reševalec mora ob samomorilni osebi ostati miren, ji dati v vednost, da je tu zanjo. V intervencije ni vključena samo žrtev, ampak tudi njeni svojci. Ob končani obravnavi jo reševalec pospremi v ustrezno zdravstveno ustanovo ali urgentni psihiatrični oddelek.[A. Samastur]20232023-05-24 14:45:18Diplomsko delo/naloga84337sl